Ločimo merila za:
Merila za spremljanje znanja MATEMATIKA (1. do 9. razred).
Poskus oblikovanja meril za spremljanje znanja SLOVENŠČINA.
Poskus oblikovanja merila za spremljanje znanja GEOGRAFIJE.
Poskus oblikovanja meril za spremljanje znanja ZGODOVINA.
Vabljeni k sooblikovanju! Če bi želeli deliti merila za vaš predmet, pošljite na info@formativno.si. S skupnim oblikovanjem bodo bolj kakovostna in prej oblikovana. Hvala za vaše prispevke.
Merila za 2. razred (SLJ, MAT).
Na desni: Merila ob koncu poglavja, zapisana v zvezku, da se ob njih učenci lahko samopresojajo in učijo.
Kristina Ferel
1. KORAK Izberemo iz zvezkov učencev vzorčne izdelke.
Pri govorni vaji učenci v šoli sestavijo govorno vajo po navodilih in vodenju učiteljice. Povedo jo najboljšemu prijatelju (nato še skupinici učencev, nato pred razredom povedo le tisti, ki si želijo).
Za plakate, fizikalna, naravoslovna, kemijska in geografska poročila, lahko uporabimo za vzorčne primere naloge od preteklih let.elju (nato še skupinici učencev, nato pred razredom povedo le tisti, ki si želijo).
1. STEP: Collect examples of work (presentations, writings)
Enako izpeljemo pri govorni vaji. Po predstavljenih primerih poiščemo kaj je bilo v govornih vajah dobrega in kaj bodo merila odlične govorne vaje.
2. STEP: Analyzing them by searching good parts or what we can learn from them
.
3. STEP: Writing the criteria with pupils (with their own words).
4. KORAK: Skupni zapis presoje izbranega izdelka. Med vzorčnimi izdelki izberemo najboljši zapis in oblikujemo opisno presojo kakovosti izdelka glede na zapisana merila ali se lotimo priprave novega izdelka. Pri zapisu samopresoje v začetku učencem pomagamo z dopolnjevanjem stavkov ali oblikujemo “ček” liste z merili, kjer z barvami, smejkoti označijo doseganje ciljev. Ko znajo pisati je dobro, da jih učimo ustnega in pisnega izražanja mnenja o svojem ali sošolčevem izdelku. Tako postajajo bolj suvereni pri zagovarjanju svojih kvalitet, kar pozitivno vpliva na samopodobo. Pri poslušanju mnenja drugih, pa jih učimo, da lahko mnenje sošolca sprejmejo ali ne. Lahko imajo različna mnenja in s tem ni nič narobe.
4. STEP: Writing self reflection or self evaluation.
5. KORAK: Izbor in smopresoja lastnega izdelka. Glede na oblikovana merila so učenci med dvema izdelkoma izbrali boljšega in pisno utemeljili izbor.
Podobne metode kot v 1. triadi lahko uporabimo tudi pri ostalih predmetih in v drugih starostnih obdobjih. Zgled za podobno izpeljan primer pri projektnih nalogah najdete v video predstavitvi.
V priročniku Formativno spremljanje znanja v praksi (Mateja Peršolja) na str. 51 je razloženo kako oblikujemo procesna merila. Tukaj je primer iz ure izvedene v 8. razredu v poglavju Algebrski izrazi.
Učenci so s pomočjo literature (slikovnih virov, razlege, rešenih primerov) ugotavljali kako množimo dva veččlenika. Na primeru (x + 2)(x + 5) so poskusili po zgledih in razlagi samo rešiti primer. Ko so rešili, so si v skupinah zapisali procesna merila, torej korake, ki jih moram izpeljati, da pravilno poenostavim izraz. V skupinah so nastali primeri vidni v slikah na desni.
Šibkejši učenci niso zmogli sami oblikovati korakov. Učno najuspešnejši so si oblikovali le en korak: Vsak člen množiš z vsakim členom. Ostale skupine, kot vidite na slike, eni dva, drugi 4 korake.
Povzetek: Vsi učenci so razumeli proces bolje, kot če bi ga razložila na tablo, saj so vsi imeli prav rešene primere, ki so si jih izbrali za reševanje. Več časa sem namenila učno šibkejšim za pomoč pri enem ali dveh primerih, nato so nadaljevali sami. Pri delu so bili različno hitri. nekateri so rešili le dva primera, drugi 10.
Ugotovitev učitelja: Ko vidiš kako razmišljajo učenci, kakšno je njihovo predznanje, ko omogočiš, da je učenje vidno (Visible learning) s povratnimi informacijami, ki jih dajejo učenci, spoznš, da ni mogoče, da na en način razloženo temo/pravilo/snov razumejo vsi učenci. Sama, bi kot učitelj zapisala pravilo, ki ga je napisal najmočnejši učenec v razredu in vprašanje je, če bi ga razumeli tudi ostali, ker kot vidite, je vsak videl drugačno pot do rešitve in uporabil druga korake.
V priročniku Formativno spremljanje znanja v praksi (Mateja Peršolja) na str. 51 je razloženo kako oblikujemo procesna merila. Tukaj je primer meril s piktogrami, ki jih je oblikovala Kristina Ferel z učenci, ko še niso opismenjeni.