AKTIVNO UČENJE IN ZBIRANJE DOKAZOV O NAUČENEMAkcija, dokazi
Pouk poteka na različne načine, v skladu s cilji ure. Lahko je:
-
- Skupna razlaga, nato individualno delo ali naloge razdeljene po zahtevnostnih ravneh in delo po skupinah (izbirajo sami v skladu z zastavljenimi cilji).
- Samostojno izpisovanje ali študij vsebine. Sledi razprava, vprašanja učencev in naloge po zahtevnostnih ravneh za delo v parih ali skupinah.
- Učenje v skupinah po ravneh zahtevnosti (homogene skupine ali heterogene).
Pri delu v parih in skupinah me učenci pokličejo in prosijo za pomoč. Preden prosijo za pomoč učiteljico, jih spodbujam k temu, da vprašajo sošolce. Naloge in domače delo je vedno naravnano v skladu s predznanjem in osebnimi cilji.
NO HANDS UP: Učenci ne dvigujejo rok. Vsak je lahko izžreban, s pomočjo palčk. Učenec ima možnost, da ne odgovori ali podeli menja, če ne želi (kar se redko zgodi). Ni namen palčk: “Aha, našla sem te, ne znaš.”, ampak resnično odpiranje prostora za vprašanja, dileme, da jih imamo možnost razčistiti med poukom. Ne znati je v šoli dobro, sprejemljivo. Zato hodijo v šolo.
PALČKE Na lesene palčke napišem njihova imena. Nekoga potegnem iz lončka, da odgovori. Tako preprečim, da vedno kličem ene in iste oz., da vse enakomerno vključim.
ČAS ZA ODGOVOR je povprečno nekaj sekund. Black priporoča podaljšanje časa za premislek na 20 sekund. Zato najprej postavim vprašanje, dam čas za premislek ali pogovor s kritičnim prijateljem in nato potegnem palčko.
PRIMER IZ RAZREDAOblikovanje dokazov
1. Kako bi mi pokazali kaj ste se že naučili oz. kaj znate?
2. Kdaj bi bilo dobro, da bi mi pokazali kaj znate?
3. Kakšne informacije bi vam v procesu učenja koristile, da bi lahko bolje napredovali?
Ideje, želje otrok vključimo v proces spremljanja znanja.
Po nekaj urah učenja, učenci pripravijo prvi izdelek (dokaz) za portfolio. Začnemo vedno tam, kjer se počutijo močni. Izhajamo lahko iz tega, kar so se naučili. Izdelek je lahko: Napiši, nariši kar si si zapomnil … (v tej uri, od tega/teh ciljev). Običajno si učenci za prvi izdelek naloge zbirajo sami, npr. iz učbenika ali si jih sami sestavijo in rešijo. Pregledajo si z rešitvami, oddajo. Sama si zabeležim v svojo zbirko informacij, kjer imam za vsakega posameznika list s pričakovanimi dosežki.
Drugi izdelek (peer-assessment) lahko izdelajo v paru s sošolcem, ko drug drugemu sestavita naloge/vprašanja. Učenci potrebujejo precej vodenja, saj se v začetku ne znajdejo sami. Odgovore lahko preverijo drug drugemu ali sami, z rešitvami iz učbenika. Tako se naučijo, kako poiskati naloge za učenje, kako poiskati rešitve k nalogi. V bistvu se učijo učenja učenja.
Tretji izdelek se odločam po presoji. Lahko ponovno vključimo peer-assessment ali sama sestavim preverjanje (da bolje vem kje se kdo nahaja). Obvezno mora biti brez točk, odstotkov, da so otroci usmerjeni v cilje, izboljšave, ne v tekmovanje, primerjanje. Imeti morajo priložnost za izboljšanje znanja in dobiti nasvet, ki posameznika usmeri v nadaljnje učenje, raziskovanje, ne v napake za nazaj. Več o razliki med formativnim spremljanjem in delnim ocenjevanjem boste našli v tem predavanju.
Ob vračanju izdelkov, vedno sledi analiza in čas za nadgradnjo in izboljšanje znanja.
PRIMER IZ RAZREDAPrimer 1
1. KORAK: Izberejo kritičnega prijatelja in pogovor o tem kdo je kritični prijatelj.
2. KORAK: Na list napišejo kdo je sestavljal naloge. Sošolcu napišejo 5 različno velikih kotov med 0°in 180° (nekaj ostrih, nekaj topih) na prvo stran lista. Na drugo stran lista pa mu narišejo 3 kote in en lik.
3.KORAK: List dajo izbranemu kritičnemu prijatelju, da ga reši. Na list se podpiše in na prvi strani nariše kote z leve in desne strani, na drugi pa jih izmeri.
4. KORAK: List vrnejo sestavljavcu, ki pregleda naloge. Vse liste oddajo učitelju.
5. KORAK: Sošolcu napišejo komentar: kaj je znal, kaj naj še vadi, pohvalo.
6. KORAK: Učitelj pregleda, napiše nasvet, po potrebi dodatne naloge, če se mu zdi, da katerega cilja ni pokazal. Učencu napiše kaj zna, nasvet za učenje, po potrebi pohvalo ali ga povabi na govorilno uro.
PRIMER IZ RAZREDAPrimer 2
1. Izdelek
Vedno izhajajo iz sebe, pogledamo močna področja. Zato si za prvi izdelek izberejo npr. tri enačbe iz učbenika, ki jih znajo rešiti. Rešijo na list, pregledajo rešitev z rešitvami ali naredijo preizkus in oddajo. To naredimo po 2 – 3 urah učenja reševanja enačb.
2. Izdelek (po 5 – 6 urah)
Oblikujemo pare (enakovrednih po znanju). Učenca drug drugemu izbereta tri enačbe. Ko reši, vrne sošolcu, da mu popravi in pregleda.
3. Izdelek (po 8 – 10 urah)
Na el. tabli izberemo nekaj enačb na različnih zahtevnostnih ravneh. Učenci si sami izberejo katere tri bodo rešili. Ob koncu jim podamo rešitve, da si pregledajo, napišejo samopresojo in načrt za izboljšanje.
4. Izdelek
Lahko drug drugemu sestavijo preverjanje (doma ali v šoli), lahko učitelj sestavi in jim da, da rešijo. Ko končajo, še v skupinah po 3 rešijo eno preverjanje za odlično oceno (heterogene skupine). Učenci običajno zelo zbrano in intenzivno delajo, saj vsak uveljavlja svoj način razmišljanja in reševanja. Pogosto se prepirajo kdo ima prav. Te matematične debate je zanimivo opazovati. Nato si s temi rešivami lahko sami pregledajo svojo nalogo. Napišejo samopresojo ali se celo po merilih že ocenijo. Oceno predlaga tudi učitelj. Pogovorita se o pričakovanih dosežkih, pogledata celotno prehojeno pot in proces, načrtujeta izboljšave za prihodnji krog in se dogovorita kdaj in kako bosta vpisala oceno.
PRIPRAVA:
