Učenje na daljavoStrategije in orodja v podporo formativnemu spremljanju pri učenju na daljavo

Šolanje na daljavo, v duhu formativnega spremljanja, olajša delo učiteljem in učenje učencem.
Za krepitev FS na daljavoURAVNOTEŽENO UČENJE
Uravnoteženo učenje za učenca in učitelja, da preprečimo izgorelost pri sebi in odpor do učenja pri učencih.

Predlagamo, da se 1/3 učenja izvede v živo preko video konferenc, 1/3 samostojnega dela učencev (z učbenikom, e-učbenikom, vajami v spletni učilnici), 1/3 interaktivnih nalog, kjer učenec pridobi povratno informacijo (kvizi, Goformative).

  • Samostojno učenje učenca s pomočjo posnetkov razlag učitelja ali učbenika (lahko z oddajanjem dokazov v Flipgrid, Padlet). Flip učenje, s postavljanjem vprašanj učitelju v forume, kanale za komunikacijo.
  • Video konferenca za povratno informacijo skupini, pojasnjevanje, vprašanja učencev, dodatno razlago, izmenjavo mnenj, aktivnim delom učencev v skupinah (Breakout rooms). Nikakor pa ne urnih razlag in predavanj. Od slišanega učenci odnesejo le 20 % (preko ekrana še manj, ker se odklopijo). Za učence s slabim internetnim dostopom omogočimo ogled posnetka video konference. Video konferenca je najbolj koristna po oddaji nalog, kjer lahko hitro in učinkovito podamo ključne povratne informacije, ki so pomembne za celo skupino. Skupaj lahko analiziramo izzive, ki učencem niso šli in jih pojasnimo.
  • E-ordoje Padlet za pomoč drug drugemu, razpravo, diagnostiko predznanja, razstavo izdelkov učencev, dokaze o znanju.
  • Interaktivne naloge, kjer učenec in učitelj dobita povratno informacijo. Učitelj o učenčevem razumevanju naučenega, učenec nasvete za (prihodnje aktivnosti) izbolšanje znanja in napredek.  Priprava in zbiranje dokazov o znanju:  Goformative , H5P, različna orodja za kvize, ki po možnosti omogočajo tudi naloge odprtega  tipa (s pregledno in hitro povratno informacijo).
  • Namesto interaktivnih nalog oddajanje izbranih (premislite katere, kdaj in zakaj) izdelkov, nalog učitelju. Z njimi učitelj dobi povratno informacijo in učenec  kakovostno povratno informacijo učitelja. Nikakor ne zgubljajte časa s pregledovanjem vseh nalog ali pravilnih rešitev, kjer učenec lahko to naredi sam (raje ga naučite uporabljati rešitve, kalkulator). Namesto tega ponudite učencu boljšo povratno informacijo za nadgradnjo znanja. Več https://formativno.si/formativno-spremljanje/ideje-za-fs/povratna-informacija/ ali na webinarju Povratna informacija (11.11.2020).
  • Starši so pomemben steber pri učenju. Ne pozabimo se jim večkrat zahvaliti. Učimo jih jezik učenja: Kako ravnati ob napakah, dovoliti otroku ne znati, ne ponujati odgovorov in rešitev (Več na webinarjih Napake, Kako začeti bolje; povpraševanje na info@formativno.si).
Kaj deluje pri učenju na daljavo?
1. Spodbujati učenca k samoregulaciji je ključno, da dosežemo globje ravni znanja in transfer oz. uporabo znanja na drugih področjih.
2. Učenje se pospeši, ko se učenec nauči imeti nadzor nad učenjem, ne učitelj.
3. Pomembna je raznolikost učnih pristopov (ne samo nekaj neposrednega učenja v živo in neodvisnega samostojnega dela učencev). 
4. Na razumevanje naučenega vpliva dobro načrtovano medsebojno učenje učencev.
5. Povratna informacija, v visoko zaupnem okolju, mora biti vgrajena v učni proces.
Smernice so pripravili strokovnjaki Visiblee larninga, na osnovi opazovanja skoraj 100 učiteljev pri spomladanskem zaprtju šol (Distance learning playbook).
6. Primerno odmerjeno učenje (ne več kot 20 min). Preveč dela učence odvrne od učenja.
Mnenje staršev in učiteljev, ki so uporabili nasvete:

“Super povratne informacije so od staršev in učencev. Učenci uživajo v delu so zelo aktivni in se učijo. Ne skrbi jih vrnitev v šolo, ker pravijo da so se tudi na daljavo nekaj naučili. Moj trud in delo pa so prepoznali tudi starši, ki so zelo zadovoljni in pravijo, da je pri učencih prva matematika na urniku. Želijo si, da bi še več učiteljev tako poučevalo. Sporočajo pa tudi, da so učenci samostojni pri delu, kar mi pomeni največ.”  

Bojana O. Bižal, učiteljica matematike

 
https://formativno.si/wp-content/uploads/2020/10/dva-pristopa-za-ucenje-na-daljavo.png
Pripravljeni na vse, za večji učinek učenjaPRIPOROČILA ZA UČENJE NA DALJAVO IN V ŽIVO
  1. Poskrbite za socialni aspekt. Ob prihodu v šolo v živo ali na daljavo najprej vzpostavimo skupnost in začnimi graditi dobre odnose.
  2. Nareditmo dobro diagnostiko (kaj učenci znajo, ne le kaj ne znajo) in štartajmo od tam, kjer otrok je. NAPAKA: Jeseni nadaljevati z učnim načrtom od marca naprej.
  3. Učence učimo strategij učenja (samopomoči), da ne bodo odvisni od drugih. Učimo jih iskati povratne informacije in jih uporabiti.
  4. Učimo jih učiti v timih, skupinah (bolje kot samostojno učenje, bolje koto testi), učimo jih razpravljati.
  5. Učimo otroke in starše jezik učenja.
  6. Že ob prihodu v šolo spoznajmo spletne učilnice. Tako kot postavimo pravila, dogovore v razredu je potrebno tudi na spletu. Učimo jih kulture pogovora na video konferenci, v pogovornih oknih, e-sporočilih.
  7. Orodja za učenje na daljavo redno uporabljajmo pri pouku, da se naučijo spretnega rokovanja z njimi. Tako bo v primeru učenja na daljavo fokus na usvajanju novih vsebin, ne na učenju uporabe orodij.
    1. Ne znati je OK. Napake so dovoljene in so priložnost za učenje. (Webinar Napake – priložnost za učenje se bo ponovno izvedel v 2021, prijave in povpraševanje na info@formativno.si)

Več informacij in primerov na webinarju Začeti bolje (prijave in povpraševanje na info@formativno.si)

Povzeto po seminarjih Fisher, Fray, Dewitt, Hattie.

https://formativno.si/wp-content/uploads/2020/09/new-grammar-hattie.png

Iztočnice, ki nam jih dr. J. Hattie ponuja v premislek:

  1. Ali je res potrebno, da vsi učenci sedijo pred nami v razredu cel dan? Videli smo, da se nekateri zmorejo bolje naučiti drugače, sami, v skupini, z e-orodji.
  2. Kako jih v šoli bolje pripraviti z učenje na daljavo?
  3. Kaj res deluje?
  4. Kako lahko izkoristimo tehnologijo v prid učenju?
  5. Kako lahko izkoristimo socialna omreža za učenje v skupinah?
Za krepitev FS na daljavoPOT UČENJA

Poznavanje cilja in poti za njegovo dosego, ki učencu ponuja vpogled na celotno pot. Vključuje tudi stalno presojo kje se trenutno na poti nahaja in kako daleč še ima do cilja. Več na posnetku webinarja.

Za krepitev FS na daljavoPROJEKTNO DELO

ZMOREMO VEČ OD UČNEGA NAČRTA IN KLJUKANJA CILJEV

Vsi se zavedamo, da pouka na daljavo ni mogoče peljati kot v razredu. Kot so nam priporočali, je delo potrebno zmanjšati količinsko, časovno, potrebno je tudi povezovanje in združevanje predmetov.

Kate Benson nas je spodbudila k premisleku o tem, kaj bo otrokom dejansko ostalo v spominu, ko bodo čez 50 let s svojimi otroki in vnuki obujali spomine o času karantene. Zagotovo ne to, koliko enačb so rešili, ali koliko nepravilnih glagolov so se naučili. Spomnili pa se bodo, kako so se počutili, in posameznih prijetnih ali neprijetnih dogodkov, ki so jih doživeli v tem času. Ali lahko premislimo kaj trajnejšega jim bo ostalo?

Številni svetovalci, ki jih v teh časih ni malo, nas pozivajo k premisleku, da se ustavimo in pogledamo vase.

Kako lahko, kot učiteljica, podprem vse zgoraj našteto, upoštevam obveznosti in prijetno zaključim ali  začnem prihodnje šolsko leto?

OSNUTEK ZA IZVEDBO PROJEKTA je v spodnji datoteki:

projekt učencev krajše

Za krepitev FS na daljavoMERILA ZA SPREMLJANJE PROCESA

Učencu pomagajo na poti do cilja. Uporabno npr. za zaprte cilje, kot je računanje z ulomki (proceduralna znanja), opis slike…

Oglejte si webinar Kako znanje učencev spremlajm v šoli in na daljavo?

Za krepitev FS na daljavoMERILA ZA SAMOPRESOJO DOSEŽENE RAVNI ZNANJA

Referenčna merila, ki učencu omogočajo samopresojo o tem, kako dobro dosega cilje. Obvezno jih objavimo pred preverjanjem znanja, ker učencu omogočijo samopresojo in načrt za izboljšanje znanja.

Še bolje je, če so učenci navajeni sproti slediti različnim ravnem zahtevnosti učenja ob izbranem cilju. Tako omogočimo učenje usklajeno predznanju in tempu dela učenca. Učenci raven izbirajo sami.

Za krepitev FS na daljavoPOVRATNA INFORMACIJA IN SAMOPRESOJA

Povratna informacija o znanju učitelja učencu, učenca učitelju, učenca učencu:

  • naj bo ravno prav pogosta (za posameznega učenca).
  • naj bo odložena (ne prehitra) pri učencu sproža razmislek in je za učitelja bolj obvladljiva (npr. 1 x tedensko).
  • naj učencu pomaga, da se iz točke na kateri se nahaja premakne naprej.
  • ne sme biti preračunljiva, posredovana v obliki rezultata računa ali rešitve naloge, saj ne pripomore k napredku v znanju.

Povratna informacija učenca naj pomaga učitelju izostriti nadaljnje usmerjanje učenja, pripravo navodil, aktivnosti, nasveta in podporo pri učenju (če seveda sledimo učencem in ne le učnemu načrtu).

Samopresoja učenca ponuja učitelju vpogled v naučeno in boljše načrtovanje prihodnjih aktivnosti. Omogoča mu ustreznejšo izbiro oblik učenja na daljavo (video konferenca, delo z učbenikom, video razlaga). Tečaj V 4 korakih do samopresoje.

Za krepitev FS na daljavoSTRATEGIJE ZA SAMOPOMOČ in ZAUPANJE

Učenec ve, kaj narediti tudi takrat, ko se mu pri učenju zatakne (Hattie). Na primer, ko ne zna več nadaljevati reševanja naloge ali ne ve kako se lotiti problema, zapisa …

Učenje uporabe strategij samopomoči. V šoli so to plonk listi ali merila za proces na plakatih, osebni plonk listki, pravopisi, rešeni primeri v učbeniku, vprašanje in pomoč sošolca. Kot je razvidno na sliki brezna učenja, se učimo strategij 4. P-jev: PREMISLI, POGLEJ, PRIJATELJ, PROFESOR.

Tako kot si v šoli prizadevamo za neodvisnost pri učenju, poskušamo to uvajati tudi pri delu na daljavo. Ne želimo si, da bi bili naši učenci odvisni od znanja in spodbud staršev.

Spodbujamo in vpeljujemo uporabo orodij za medsebojno komunikacijo in pomoč učencev (Viber, Facebook, telefon, Padlet). Učence organiziramo v skupine, ki so heterogene.

Zaupanje, da bo učenec opravil nalogo sam, tudi če ne preverjam vsakega koraka, omogoča grajenje odgovornosti učenca in krepi zaupanja med učencem in učiteljem. Delo učitelja na daljavo je zato lažje obvladljivo.

Treba je vzpostaviti zaupanje, da bo učenec tudi na daljavo izrazil neznanje ali izpostavil vprašanja, dilemo.

Krepitev FS na daljavoZA KONEC

Omogočimo otrokom in staršem ustvarjanje dnevne rutine. Otrok ima pravico, da nečesa ne zna takoj, rešitev lahko poišče čez nekaj časa z dodatnimi vprašanji in raziskovanjem.

Če bi se otroci učili samo to kar že znajo, to ni učenje. Zato je škoda njihovega časa.  Možgani se razvijajo, ko so soočeni z nalogami in izzivi ob katerih se zataknejo in iščejo rešitve. Ob lahkih nalogah, za katere rešitv stresejo iz rokava, možgani ne viharijo.

Kot učitelji bodimo raje trenerji in ne sodniki (D. Wiliam). Sicer se izgubi zaupanje in učenje ne teče več optimalno ali pa se celo zaustavi. Ob ocenjevanju učenci (in starši) pogosto iščejo le poti, kako bodo prišli do prave rešitve in posledično čim boljše ocene. Ne upajo si izpostaviti dilem ter izraziti neznanja.

Gojimo kulturo dovoliti si delati napake in se iz njih učiti.