Predlagamo, da se 1/3 učenja izvede v živo preko video konferenc, 1/3 samostojnega dela učencev (z učbenikom, e-učbenikom, vajami v spletni učilnici), 1/3 interaktivnih nalog, kjer učenec pridobi povratno informacijo (kvizi, Goformative).
“Super povratne informacije so od staršev in učencev. Učenci uživajo v delu so zelo aktivni in se učijo. Ne skrbi jih vrnitev v šolo, ker pravijo da so se tudi na daljavo nekaj naučili. Moj trud in delo pa so prepoznali tudi starši, ki so zelo zadovoljni in pravijo, da je pri učencih prva matematika na urniku. Želijo si, da bi še več učiteljev tako poučevalo. Sporočajo pa tudi, da so učenci samostojni pri delu, kar mi pomeni največ.”
Bojana O. Bižal, učiteljica matematike
Več informacij in primerov na webinarju Začeti bolje (prijave in povpraševanje na info@formativno.si)
Povzeto po seminarjih Fisher, Fray, Dewitt, Hattie.
Iztočnice, ki nam jih dr. J. Hattie ponuja v premislek:
Poznavanje cilja in poti za njegovo dosego, ki učencu ponuja vpogled na celotno pot. Vključuje tudi stalno presojo kje se trenutno na poti nahaja in kako daleč še ima do cilja. Več na posnetku webinarja.
ZMOREMO VEČ OD UČNEGA NAČRTA IN KLJUKANJA CILJEV
Vsi se zavedamo, da pouka na daljavo ni mogoče peljati kot v razredu. Kot so nam priporočali, je delo potrebno zmanjšati količinsko, časovno, potrebno je tudi povezovanje in združevanje predmetov.
Kate Benson nas je spodbudila k premisleku o tem, kaj bo otrokom dejansko ostalo v spominu, ko bodo čez 50 let s svojimi otroki in vnuki obujali spomine o času karantene. Zagotovo ne to, koliko enačb so rešili, ali koliko nepravilnih glagolov so se naučili. Spomnili pa se bodo, kako so se počutili, in posameznih prijetnih ali neprijetnih dogodkov, ki so jih doživeli v tem času. Ali lahko premislimo kaj trajnejšega jim bo ostalo?
Številni svetovalci, ki jih v teh časih ni malo, nas pozivajo k premisleku, da se ustavimo in pogledamo vase.
Kako lahko, kot učiteljica, podprem vse zgoraj našteto, upoštevam obveznosti in prijetno zaključim ali začnem prihodnje šolsko leto?
OSNUTEK ZA IZVEDBO PROJEKTA je v spodnji datoteki:
Učencu pomagajo na poti do cilja. Uporabno npr. za zaprte cilje, kot je računanje z ulomki (proceduralna znanja), opis slike…
Oglejte si webinar Kako znanje učencev spremlajm v šoli in na daljavo?
Referenčna merila, ki učencu omogočajo samopresojo o tem, kako dobro dosega cilje. Obvezno jih objavimo pred preverjanjem znanja, ker učencu omogočijo samopresojo in načrt za izboljšanje znanja.
Še bolje je, če so učenci navajeni sproti slediti različnim ravnem zahtevnosti učenja ob izbranem cilju. Tako omogočimo učenje usklajeno predznanju in tempu dela učenca. Učenci raven izbirajo sami.
Povratna informacija o znanju učitelja učencu, učenca učitelju, učenca učencu:
Povratna informacija učenca naj pomaga učitelju izostriti nadaljnje usmerjanje učenja, pripravo navodil, aktivnosti, nasveta in podporo pri učenju (če seveda sledimo učencem in ne le učnemu načrtu).
Samopresoja učenca ponuja učitelju vpogled v naučeno in boljše načrtovanje prihodnjih aktivnosti. Omogoča mu ustreznejšo izbiro oblik učenja na daljavo (video konferenca, delo z učbenikom, video razlaga). Tečaj V 4 korakih do samopresoje.
Učenec ve, kaj narediti tudi takrat, ko se mu pri učenju zatakne (Hattie). Na primer, ko ne zna več nadaljevati reševanja naloge ali ne ve kako se lotiti problema, zapisa …
Učenje uporabe strategij samopomoči. V šoli so to plonk listi ali merila za proces na plakatih, osebni plonk listki, pravopisi, rešeni primeri v učbeniku, vprašanje in pomoč sošolca. Kot je razvidno na sliki brezna učenja, se učimo strategij 4. P-jev: PREMISLI, POGLEJ, PRIJATELJ, PROFESOR.
Tako kot si v šoli prizadevamo za neodvisnost pri učenju, poskušamo to uvajati tudi pri delu na daljavo. Ne želimo si, da bi bili naši učenci odvisni od znanja in spodbud staršev.
Spodbujamo in vpeljujemo uporabo orodij za medsebojno komunikacijo in pomoč učencev (Viber, Facebook, telefon, Padlet). Učence organiziramo v skupine, ki so heterogene.
Zaupanje, da bo učenec opravil nalogo sam, tudi če ne preverjam vsakega koraka, omogoča grajenje odgovornosti učenca in krepi zaupanja med učencem in učiteljem. Delo učitelja na daljavo je zato lažje obvladljivo.
Treba je vzpostaviti zaupanje, da bo učenec tudi na daljavo izrazil neznanje ali izpostavil vprašanja, dilemo.
Omogočimo otrokom in staršem ustvarjanje dnevne rutine. Otrok ima pravico, da nečesa ne zna takoj, rešitev lahko poišče čez nekaj časa z dodatnimi vprašanji in raziskovanjem.
Če bi se otroci učili samo to kar že znajo, to ni učenje. Zato je škoda njihovega časa. Možgani se razvijajo, ko so soočeni z nalogami in izzivi ob katerih se zataknejo in iščejo rešitve. Ob lahkih nalogah, za katere rešitv stresejo iz rokava, možgani ne viharijo.
Kot učitelji bodimo raje trenerji in ne sodniki (D. Wiliam). Sicer se izgubi zaupanje in učenje ne teče več optimalno ali pa se celo zaustavi. Ob ocenjevanju učenci (in starši) pogosto iščejo le poti, kako bodo prišli do prave rešitve in posledično čim boljše ocene. Ne upajo si izpostaviti dilem ter izraziti neznanja.
Gojimo kulturo dovoliti si delati napake in se iz njih učiti.