Vzdrževanje in krepitev kulture formativnega spremljanjaStrategije in orodja v podporo formativnemu spremljanju znanja

V razredu in na šoli je potrebno gojiti kulturo, ki podpira formativno pedagogiko, s politiko in načeli samoregulacije, videnga učenja, spremljanja napredka učenca, spremljanja učinka učenja in povratne informacije o učenju.

V tem poglavju boste našli nekaj idej, ki jih lahko uvajate vzporedno z modelom formativnega spremljanja in bodo podprle ter ojačale proces samoregulacije ter zavedanje o lastnem učenju, razvoju in napredku pri učencih. Posledično se zmanjšajo vedenjske težave, poveča se odgovornost, zavzetost učencev, izboljšajo se odnosi med učenci ter med učiteljem in učenci. Zbrane so iz različnih tujih virov (splet, knjige, seminarji v tujini, študijski obiski).

Za hitrejši in močnejši učinek je dobro, če jih uvajate na celi šoli istočasno. Potreben je natančno opredeljen cilj razvoja, z želenimi učinki, ki se ga zavedajo vsi člani kolektiva. Potrebujete tudi dober načrt z akcijskimi koraki in učinkovita spremljava učinka, s potrebnimi vmesnimi korekcijami. V okviru letnega načrta je potrebno na šoli zagotoviti čas in priložnosti za medsebojno pomoč, podporo in razpravo za lažje doseganje ciljev in večji učinek. Proces mora biti zastavljen dolgoročno (vsaj 3 leta), brez dodatnih projektov, ki lahko ovirajo proces razvoja ali preobremenijo učitelje.

V nadaljevanju so strategije za podporo in krepitev kulture formativnega spremljanja v razredu.

Za krepitev in kulturo FSNAPAKE SO PRILOŽNOST ZA UČENJE

NAPAKE SO DEL PROCESA UČENJA

Napake so dovoljene in zaželene, saj se ob njih učimo in napredujemo. Pomembno je, da se iz napake nekaj naučimo. Stalno ponavljanje istih napak, brez analize in spoznanja, nas utrjuje v neznanju.

Vprašanja za premislek:

  • Kakšno je moje stališče do napak učencev?
  • Kako učenci gledajo na napake?
  • Se ob napaki počutijo nelagodno? Kot poraženci?
  • So učenci za napake “kaznovani”? Se ob napakah sošolcu posmehujejo? Imamo v razredu kulturo sprejamanja in učenja iz napak?

Strategije za gojenje kulture – napake so priložnost za učenje:

  • Zahvalimo se učencu, ki je naredil napako, saj smo ob njej vsi imeli priložnost se nekaj naučiti.
  • Povabimo k tabli učence, ki ne znajo, da bomo imeli priložnost spregovoriti o procesu, razmišljanju in ne tistih učencev, ki nam bodo napisali pravilno rešitev.
  • Kateri je najboljši napačen odgovor?
  • Analiza napak iz izdelkov in razprava v razredu.
  • Analiza najpogostejših napak pri učencu in osebni opomniki/’plonk’ listki/slovarji/pravopisi.
  • Kaj je narobe?
  • Pojasni napako.
  • Prepričaj sošolca.
  • Domačo nalogo in vaje damo takrat, ko smo prepričani, da učenec obvlada proces. Če bo reševal naloge po napačnem postopku, se bo utrjeval v neznanju.
  • Uporaba rešitev in aplikacij za preverjanje odgovorov. Pregledovanje rešitev in analiza napak.

… nove strategije v podporo učenju na Facebook strani @formativno

Za krepitev in kulturo FSUSPEŠEN UČENEC (SUCCESFUL LEARNER) IN UČNA NARAVNANOST

USPEŠEN UČENEC (SUCCESFUL LEARNER) in UČNA NARAVNANOST

V razredu se pogovorite ali zapišite nekaj misli o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec, kaj pomeni znati in kaj je znanje. Moji učenci na začetku tega niso znali ubesediti ali pa so ponavljali misel, da je uspešen tisti, ki ima odlične ocene, tisti, ki zna tako, da naučeno uporabi, da ni “napiflan”.

Pogosteje se pogovarjamo o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec in uvajamo strategije učinkovitega učenja ter metakognitivne strategije (učenje učenja). Več na posnetku webinarja Pot učenja, učne spretnosti in brezno učenja.

merila uspešnega učenca_ja

Zgodbe za uvajanje mlajših otrok v karekteristike uspešnega učenca:

https://www.shirleyclarke-education.org/wp-content/uploads/2016/06/Thameside-Primary-School.pdf

Več o tem na:

  • http://www.jhgodwin.cheshire.sch.uk/serve_file/285298
  • https://ladscan.wordpress.com/2013/09/18/what-makes-a-successful-learner/

… nove strategije v podporo učenju na Facebook strani @formativno

Za krepitev in kulturo FSTOG IN RASTOČI NAČIN RAZMIŠLJANJA (Fixed & Growth Mindset)

MISELNA NARAVNANOST

“Spremeni besede, spremeni naravnanost in miselnost.”

Carol Dweck piše o tem, da je zelo pomembno, kakšno miselno naravanost imamo ljudje. V skladu s to naravnanostjo se tudi vedemo.

Tukaj je odličen posnetek, ki povzema način razmišljanja enega ali drugega tipa, primeren za ogled in razpravo v razredu.

Ne glede na to, katero miselno naravnanost imamo, lahko na to vplivamo in jo spremenimo. Začnemo lahko pri vsakdanji uporabi jezika rastoče miselnosti. Na spletu obstaja ogromno vaj in aktivnosti ob katerih se otroci že od rosnih let uvajajo v rastočo miselnost, ki pripomore k boljšemu napredku in dosežkom učencev. Pomembno je, da se zavedajo, da njihovi možgani rastejo takrat, ko se jim zatakne in ne takrat, ko z lahkoto rešijo nalogo. Izbirati morajo prave aktivnosti in naloge ter se učiti učinkovitih strategij samopomoči. Ključ je v: “Vedeti kaj moraš narediti, takrat, ko ne veš kaj narediti.” (Hattie)

miselna naravnanost

Več: https://www.mindsetworks.com/science/

Za krepitev in kulturo FSPOT UČENJA
Naredite učenje vidno (J. Hattie)

Tako pred šestimi leti na seminarju pri Dylanu Wilamu kot tudi danes, berem v Hattiejevih knjigah zapis o tem, kako najpogosteje izgleda naše poučevanje.

Če je učenec pilot, ki vozi letalo in učitelj tisti, ki ga usmerja v kontrolnem stolpu, naše poučevanje zgleda približno takole:

Učenec vzleti iz letališča za krmilom letala. Najpogosteje niti ne ve, kam bo letel, saj mu kontrolni stolp tega ne sporoči. Slednji se redko oglasi tudi vmes, da bi ga usmerjal ali mu sporočil koordinate cilja. Tako pilot vozi letalo v neznano smer, včasih z nešteto zavoji. Občasno dobi kakšno informacijo, da mora malo bolj levo ali desno, še zdaleč pa ne ve kam leti. Potem se kar naenkrat oglasi kontrolni stolp, ki sporoči, da je zgrešil cilj ali da se nahaja zelo daleč od njega, ker je zgrešil pot.

Verjetno vemo, kako bi moralo zgledati sodelovanje med pilotom in kontrolnim stolpom, kajne? Vsaj tako, da bi ob vzletu pilot poznal cilj. Še bolje bi bilo, da bi tudi na poti dobival napotke o smeri leta, morebitnih nevihtah ali turbulencah, ki se jim lahko izogne. Zagotovo pa podatke o tem, kako daleč od cilja se nahaja, kaj mora še narediti, da bo prispel do tja varno in po najbolj optimalni poti v danih okoliščinah.

Zadnja situacija je najbolj podobna formativnemu spremljanju, ki vsebuje kakovostno povratno informacijo in je združena s strategijami vidnega učenja (Hattie).

Več o poti učenja, s primeri za vse starostne stopnje, na posnetku webinarja, ki je dostopen tukaj.

Na kratko o formativnem spremljanju_MPeršolja

Kako to doseči v razredu?

Učencem je potrebno predstaviti cilj, narediti diagnostiko predznanja, skupaj z njimi načrtovati pot učenja, jo narisati. Uporabiti ustrezne strategije v podporo učenju (vezane na posamzen predmet, učno situacijo) med samim učenjem. Med uro pripraviti in zbirati dokaze o znanju, ki so povratna informacija učenca učitelju, da lahko bolje uravnava učenje in prihodnje aktivnosti v razredu. Učiti se dajanja in prejemanja povratnih informacij, izvedbe samopresoj, ob jasnih ciljih in merilih.

Če bi želeli več izvedeti o procesu, se prijavite na spletni tečaj.

Ključne besede pomagajo pri dvigu matematičnega sporočanja in ozaveščanju jezika. Učenci jih bolj dosledno uporabljajo v medsebojnem dialogu in diskusiji v razredu. V pomoč so jim tudi pri učenju.

Z vami so slike iz razredov delile: Mateja Peršolja, Nataša Lenarčič in Maja Trojner Besedić. Med seboj se povezujemo, si delimo izkušnje iz prakse in se veselimo ob dosežkih in ustvarjalnosti naših učencev. Z vami bi želela deliti nekaj naših doživetij:

“Učenci totalno motivirani!” “Kaj lahko že danes začnemo?” – sprašujejo po uvodnem razgovoru o diagnostiki in učni poti

“Jaz sem delala učno poti pri LUM. Zanimivo je, kako so se odločili za izboljšave tudi tisti, ki se prej niso.”

“Izdelki z merili (ki jih oblikujemo z učenci ob vzorčnih primerih) so vsaj 40% boljši, kot brez njih.”

“Bilo je super, vse so delali sami, v šoli in v vsakem trenutku točno vedeli, kaj je njihov naslednji korak. Waw! Brez mojih nenehnih navodil.”

“Vsak dan se dogajajo mali ‘čudeži’. Učenec prvič v letu prinese naloge, ki jih je naredil doma. S ponosom in žarom. Učenec, ki prej ni delal nalog, me spomni, da sem mu pozabila napisati kaj naj naredi doma in si sam izbere primere in jih naredi. Pred začetkom ure čakajo v vrsti, da mi pokažejo kaj so naredili in želijo nasvet kaj bi še lahko. Želijo razčistiti dileme, ker se njihove rešitve ne ujemajo s tistimi v knjigi.”

V kolikor bi želeli te izkušnje doživeti na simulacijah, delavnicah ali v razredu, poiščite več informacij na: https://formativno.si/seminarji-in-izobrazevanja/

Primere iz razreda so prispevali Ana Canzutti, Maja T. Besedić, Nataša Lenarčič, Mateja Peršolja, Nina Poljanšek

Za krepitev in kulturo FSPRIHODNOST ŠOLE
Za krepitev in kulturo FSOD KONCEPTUALNIH ZNANJ DO PRENOSA ZNANJA V NOVE SITUACIJE
Učenje na višjih taksonomskih ravneh.

Konceptualno znanje in prenos znanja.

Konceptualno znanje matematike v začetku šole.

Kako organizirati učenje, da bo učenec dosegel višje taksonomske ravni.