Vzdrževanje in krepitev kulture kakovostnega učenja Orodja v podporo kakovostnemu učenju

Brezno učenja je odlično ponazorilo procesa oz. poti učenja, ki »normalizira« občutke, s katerimi se soočimo, ko vstopimo v proces učenja.

Učenje se začne, ko naredimo korak izven območja udobja, ko se soočimo z novim, neznanim. Zato se na začetku opotekamo, kot takrat, ko smo se učili voziti kolo. Prevevajo nas občutki strahu, negotovosti, zmedenosti. S pomočjo brezna učenja lahko z učenci spregovorimo o teh občutkih. In ne le to! Brezno učenja lahko nadgradimo s strategijami, veščinami, s katerimi si pomagamo (sebi in drug drugemu), da splezamo ven iz brezna (luknje), obogateni z novimi izkušnjami in znanjem.

Je odličen pripomoček za odkrit pogovor med učiteljem in učenci o tem, kje v njihovem procesu učenja se nahajajo. Ob večkratnih pogovorih in aktivnostih učence postopoma ni več strah priznati, da nečesa ne znajo, da potrebujejo pomoč in podporo. Znajo prositi zanjo. Naučijo se bolj učinkovitih strategij samopomoči in se opolnomočijo.

Biti v breznu, se počutiti zmedeno, je v šoli sprejemljivo in dobro. To pomeni, da se učenci učijo,  razmišljajo, razrešujejo kognitivni konflikt, ki jim bo ob razrešitvi prinesel nova spoznanja.

Uporaba brezna učenja za učitelje je enostavna. Vsi, ki verjamemo, da je učenje proces in nam je njegov učinek pomemben, si bomo s pomočjo brezna učenja olajšali delo. Učenci ga namreč zelo hitro sprejmejo za svojega in ga doživljajo kot kompas za spremljanje lastnih občutkov in napredka na poti k zastavljenim ciljem.

Poglejte si fotografije učnih brezen, ki so nastala na slovenskih šolah. Nekatere so narisali in dopolnili učitelji, druge učenci.

Brezno učenja so za slovenske učitelje brezplačno prevedli kolegi Jamesa Nottinghama, avtorja Learning Pit-a. Pod besedilom boste našli datoteke s slikami, ki si jih lahko natisnete.

Slika brezna učenja

Izkušnje uporabe brezna učenja so v začetku leta delili učitelji na webinarju z naslovom Pot učenja, učne spretnosti in brezno učenja.  Dosegljiv je tukaj. Do 30.11.2021 za samo 15 €, s kuponom: potucenjaweb

Veseli bomo vaših povratnih informacij in otroških slik, izkušenj, povezanih z breznom učenja. Pošljite jih na mateja@formativno.si

… primere in izkušnje spremljajte na naši Facebook strani.

Več lahko spoznate na posnetku seminarja Izzvati učenje z Jamesom Nottinghamom, ki je potekal 17.3.2023 v Laškem. Med drugim smo udeleženci spoznali, kako učenje usmerjati v proces in ne le končni dosežek, kar je ključno, če želimo, da se učenci ne učijo samo za ocene. Gradiva in posnetke najdete tudi na strani Challenging Learning.

Slike so prispevali Vesna Godler, Ana Canzutti, Kristina Ferel, Mateja Peršolja in njihovi učenci.

NAPAKE SO DEL PROCESA UČENJA

Napake so dovoljene in zaželene, saj se ob njih učimo in napredujemo. Pomembno je, da se iz napake nekaj naučimo. Stalno ponavljanje istih napak, brez analize in spoznanja, nas utrjuje v neznanju.

Vprašanja za premislek:

• Kakšno je moje stališče do napak učencev?
• Kako učenci gledajo na napake?
• Se ob napaki počutijo nelagodno? Kot poraženci?
• So učenci za napake “kaznovani”? Se ob napakah sošolcu posmehujejo? Imamo v razredu kulturo sprejamanja in učenja iz napak?

Strategije za gojenje kulture – napake so priložnost za učenje:

• Zahvalimo se učencu, ki je naredil napako, saj smo ob njej vsi imeli priložnost se nekaj naučiti.
• Povabimo k tabli učence, ki ne znajo, da bomo imeli priložnost spregovoriti o procesu, razmišljanju in ne tistih učencev, ki nam bodo napisali pravilno rešitev.
• Kateri je najboljši napačen odgovor?
• Analiza napak iz izdelkov in razprava v razredu.
• Analiza najpogostejših napak pri učencu in osebni opomniki/’plonk’ listki/slovarji/pravopisi.
• Kaj je narobe?
• Pojasni napako.
• Prepričaj sošolca.
• Domačo nalogo in vaje damo takrat, ko smo prepričani, da učenec obvlada proces. Če bo reševal naloge po napačnem postopku, se bo utrjeval v neznanju.
• Uporaba rešitev in aplikacij za preverjanje odgovorov. Pregledovanje rešitev in analiza napak.

… nove strategije v podporo učenju na Facebook strani @formativno

USPEŠEN UČENEC (SUCCESFUL LEARNER) in UČNA NARAVNANOST

V razredu se pogovorite ali zapišite nekaj misli o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec, kaj pomeni znati in kaj je znanje. Moji učenci na začetku tega niso znali ubesediti ali pa so ponavljali misel, da je uspešen tisti, ki ima odlične ocene, tisti, ki zna tako, da naučeno uporabi, da ni “napiflan”.

Pogosteje se pogovarjamo o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec in uvajamo strategije učinkovitega učenja ter metakognitivne strategije (učenje učenja). Več na posnetku webinarja Pot učenja, učne spretnosti in brezno učenja.

Merila uspešnega učenca_ja

Več o tem na:

• http://www.jhgodwin.cheshire.sch.uk/serve_file/285298
• https://ladscan.wordpress.com/2013/09/18/what-makes-a-successful-learner/

… nove strategije v podporo učenju na Facebook strani @formativno

RAVEN VKLJUČENOSTI IN ZAVZETOSTI

V razredu odigrajte, se pogovorite, napišite, kako izgledajo različne ravni vključenosti v vašem razredu: MOTEČA, IZOGIBAJOČA, UMIKAJOČA, SODELOVALNA, PRISPEVAJOČA, VODEČA. Učenci bodo te vloge razumeli, reflektirali, (samo)presojali in jih uporabili, če imate v razredu že vpeljano rutino nekaterih elementov formativnega spremljanja, cilje, merila, samopresojo. Vse te elemente lahko zelo dobro podprete še s pozitivno psihologijo, teorije izbire in rastočim načinom razmišljanja.

Če v razredu še prevladuje enosmerna komunikacija (od učitelja k učencu), če učenci še niso usvojili elementov formativnega spremljanja je bolje, da se lotite z uvajanjem le teh ali začnete najprej z nekaterimi strategijami, ki jih najdete na tej strani, to so: napake, elementi uspešnega učenca, FS in nato vpeljete ravni vključenosti. V vodeči vlogi namreč učenci uporabljajo elemente formativnega spremljanja in samoregulacije. Če tega ne poznajo, potem ne bo učinka.

RAVEN VKLJUČENOSTI

MISELNA NARAVNANOST

“Spremeni besede, spremeni naravnanost in miselnost.”

Carol Dweck piše o tem, da je zelo pomembno, kakšno miselno naravanost imamo ljudje. V skladu s to naravnanostjo se tudi vedemo.

Tukaj je odličen posnetek, ki povzema način razmišljanja enega ali drugega tipa, primeren za ogled in razpravo v razredu.

Ne glede na to, katero miselno naravnanost imamo, lahko na to vplivamo in jo spremenimo. Začnemo lahko pri vsakdanji uporabi jezika rastoče miselnosti. Na spletu obstaja ogromno vaj in aktivnosti ob katerih se otroci že od rosnih let uvajajo v rastočo miselnost, ki pripomore k boljšemu napredku in dosežkom učencev. Pomembno je, da se zavedajo, da njihovi možgani rastejo takrat, ko se jim zatakne in ne takrat, ko z lahkoto rešijo nalogo. Izbirati morajo prave aktivnosti in naloge ter se učiti učinkovitih strategij samopomoči. Ključ je v: “Vedeti kaj moraš narediti, takrat, ko ne veš kaj narediti.” (Hattie)

miselna naravnanost

Več: https://www.mindsetworks.com/science/

Posnetki intevjujev s Carol Dweck: Ali se rodimo geniji? Ali tekmovanje motivira učence? ipd. najdete tukaj.

Tako pred šestimi leti na seminarju pri Dylanu Wilamu kot tudi danes, berem v Hattiejevih knjigah zapis o tem, kako najpogosteje izgleda naše poučevanje.

Če je učenec pilot, ki vozi letalo in učitelj tisti, ki ga usmerja v kontrolnem stolpu, naše poučevanje zgleda približno takole:

Učenec vzleti iz letališča za krmilom letala. Najpogosteje niti ne ve, kam bo letel, saj mu kontrolni stolp tega ne sporoči. Slednji se redko oglasi tudi vmes, da bi ga usmerjal ali mu sporočil koordinate cilja. Tako pilot vozi letalo v neznano smer, včasih z nešteto zavoji. Občasno dobi kakšno informacijo, da mora malo bolj levo ali desno, še zdaleč pa ne ve kam leti. Potem se kar naenkrat oglasi kontrolni stolp, ki sporoči, da je zgrešil cilj ali da se nahaja zelo daleč od njega, ker je zgrešil pot.

Verjetno vemo, kako bi moralo zgledati sodelovanje med pilotom in kontrolnim stolpom, kajne? Vsaj tako, da bi ob vzletu pilot poznal cilj. Še bolje bi bilo, da bi tudi na poti dobival napotke o smeri leta, morebitnih nevihtah ali turbulencah, ki se jim lahko izogne. Zagotovo pa podatke o tem, kako daleč od cilja se nahaja, kaj mora še narediti, da bo prispel do tja varno in po najbolj optimalni poti v danih okoliščinah.

Zadnja situacija je najbolj podobna formativnemu spremljanju, ki vsebuje kakovostno povratno informacijo in je združena s strategijami vidnega učenja (Hattie).

Primer poti učenja je dostopen na tej strani.

Več o poti učenja, s primeri za vse starostne stopnje, na posnetku webinarja, ki je dostopen tukaj.

Na kratko o formativnem spremljanju_MPeršolja

Kako to doseči v razredu?

Učencem je potrebno predstaviti cilj, narediti diagnostiko predznanja, skupaj z njimi načrtovati pot učenja, jo narisati. Uporabiti ustrezne strategije v podporo učenju (vezane na posamzen predmet, učno situacijo) med samim učenjem. Med uro pripraviti in zbirati dokaze o znanju, ki so povratna informacija učenca učitelju, da lahko bolje uravnava učenje in prihodnje aktivnosti v razredu. Učiti se dajanja in prejemanja povratnih informacij, izvedbe samopresoj, ob jasnih ciljih in merilih.

Če bi želeli več izvedeti o procesu, se prijavite na spletni tečaj.

Ključne besede pomagajo pri dvigu matematičnega sporočanja in ozaveščanju jezika. Učenci jih bolj dosledno uporabljajo v medsebojnem dialogu in diskusiji v razredu. V pomoč so jim tudi pri učenju.

Z vami so slike iz razredov delile: Mateja Peršolja, Nataša Lenarčič in Maja Trojner Besedić. Med seboj se povezujemo, si delimo izkušnje iz prakse in se veselimo ob dosežkih in ustvarjalnosti naših učencev. Z vami bi želela deliti nekaj naših doživetij:

“Učenci totalno motivirani!” “Kaj lahko že danes začnemo?” – sprašujejo po uvodnem razgovoru o diagnostiki in učni poti

“Jaz sem delala učno poti pri LUM. Zanimivo je, kako so se odločili za izboljšave tudi tisti, ki se prej niso.”

“Izdelki z merili (ki jih oblikujemo z učenci ob vzorčnih primerih) so vsaj 40% boljši, kot brez njih.”

“Bilo je super, vse so delali sami, v šoli in v vsakem trenutku točno vedeli, kaj je njihov naslednji korak. Waw! Brez mojih nenehnih navodil.”

“Vsak dan se dogajajo mali ‘čudeži’. Učenec prvič v letu prinese naloge, ki jih je naredil doma. S ponosom in žarom. Učenec, ki prej ni delal nalog, me spomni, da sem mu pozabila napisati kaj naj naredi doma in si sam izbere primere in jih naredi. Pred začetkom ure čakajo v vrsti, da mi pokažejo kaj so naredili in želijo nasvet kaj bi še lahko. Želijo razčistiti dileme, ker se njihove rešitve ne ujemajo s tistimi v knjigi.”

V kolikor bi želeli te izkušnje doživeti na simulacijah, delavnicah ali v razredu, poiščite več informacij na: https://formativno.si/seminarji-in-izobrazevanja/

Primere iz razreda so prispevali Ana Canzutti, Maja T. Besedić, Nataša Lenarčič, Mateja Peršolja, Nina Poljanšek

Posnetke webinarja, ki je potekal marca 2023.

V posnetku boste med drugim slišali:

• Kaj je formativno spremljanje?
• Kaj je preverjanje?
• Kaj je ocenjevanje znanja?
• Kaj ni formativno spremljanje?
• Kaj je delno ocenjevanje?
• Kdaj ocenjevanje ni usklajeno s pravilnikom?

Michael Fullan:

The Right Drivers for Whole System Success

Konceptualno znanje in prenos znanja.

Konceptualno znanje matematike v začetku šole.