PRIMERI UČITELJEVDruga triada

V nadaljevanju so opisani primeri učnih ur formativnega spremljanja v drugi triadi. V kolikor bi želeli več informacij, pomoči ali priprav, kontaktirajte učiteljico po e-pošti.
Lahko pa prispevate vaš primer v zakladnico odličnih praks formativnega spremljanja. Kratek opis procesa, nekaj kakovostnih fotografij in pripravo z učnimi listi pošljite na e-naslov na koncu strani.
Kristina FerelNovica (medpredmetno učenje SLJ in DRU/NAR)
kristina.ferel@guest.arnes.si

Prijave na njen seminar KATIS ali na mail kristina.ferel@guest.arnes.si
NOVICA

Razred: 5.

Cilj: Učenec kritično sprejema in tvori enogovorno neumetnostno besedilo.

Operativni cilji:

  • Učenec uporabi slikovit način pripovedovanja za navduševanje poslušalcev.
  • Učenec uporabi strukturo novice (z domišljijsko vsebino vezano na teme iz družboslovja).
  • Pri zapisu novice učenec upošteva pravila zgradbe in izgleda zapisa novice (glavni naslov, podnaslov, fotografija).
  • Novico zapiše pravopisno pravilno.

Veščine:

  • Učenec uporabi notranjo regulacijo (samo vodenje) za izboljševanje svojega stanja nastopanja.
  • Učenec pripravi in uporabi miselni vzorec kot pripomoček za govorni nastop.

Namen:

  • Izvedba prepričljivega nastopa, ki je za nastopajoče pozitivna izkušnja, spodbuda za kakršno koli nastopanje v prihodnosti.

Proces učenja

1 Seznanjanje z vzorčnimi modeli (20min)

  • po dva učenca dobita po 3 barvne kopije novice
  • pogovorita se, kaj imajo vsi trije primeri
  • pogovorita se, v čem je to besedilo drugačno od tega, kar že poznajo (voščilo, opravičilo, obnova…)

SLJ5-NOVICA_primeriM

2 Lastni poskusni modeli novic (25min)

V parih čim bolje posnemajo, zapišejo model izmišljenih novic.

3 Oblikovanje meril za zapis dobre novice (30 min)

– Zapišemo vse predloge na tablo (na listke)

– Razporedimo predloge na tiste, ki so povezani:

  • z vsebino
  • z zgradbo besedila
  • z besediščem

– Predhodno sem preverila še nekaj primerov meril na spletu. S pomočjo vprašanj in branja, prikazovanja različnih novic smo oblikovali še dodatne kriterije, ki jih prvotno učenci niso prepoznali.

– Učiteljica natipka in oblikuje merila za v zvezke.

SLJ5-NOVICA_merila_popravljena[183522]

4a Uporaba meril za zapis samostojne poskusni novice s pomočjo miselnega vzorca – 1.del (15min)

– Učenci dobijo predpripravljen miselni vzorec s sličicami, kamor vpisujejo svoje podatke s svinčnikom.

– Preverjamo ga sproti: najprej glavni naslov (kako je zapisan – pisava, razporeditev na listu; preberejo primere – povemo, kateri so boljši in zakaj)…

4b Uporaba meril za zapis samostojne poskusni novice s pomočjo miselnega vzorca – 2.del (30 min)

– Po poglavjih preverimo po nekaj zapisov in komentiram, kaj je dobro in, kaj bi bilo potrebno izboljšati.

– Pregled meril za dober miselni vzorec (10min).

– Izdelava (ponovitev) na tablo (10min).

SLJ5-NOVICA_miselni_vzorec

5 Zapis izboljšanega miselnega vzorca (35min)

– Na risalne liste najprej s svinčnikom, nato s primernimi barvami, pisavo…pripravijo (prepišejo, spremenijo) besedilo za govorni nastop.

– Pregledajo, preden zapišejo z barvami (sprehodijo se okrog; predlagam, kam naj gredo pogledati).

6 Učenje za nastop (10 min)

– Nekaj učencev se že pripravlja za nastop (4), ostali še zaključujejo.

7 Nastopanje in presoje prvih nastopov (45min)

– Nekaj učencev se najprej uči, nato javi za nastopanje, ostali zaključujejo plakate.

– Potekajo samopresoje; medvrstniške presoje in presoje učiteljice.

– Vidno je, da želim od njih več, kot so navajeni: nimajo težav s presojanjem glasnosti, razločnosti, pač pa s prepričljivostjo. Najboljši pokazatelj je publika, ki ne odreagira.

SLJ5-NOVICASuccessCriteriaNewspaperArticle

8 Zaključevanje procesa učenja in ocenjevanje (2 uri)

– V nadaljevanju procesa predvidevam, da bodo najpočasnejši potrebovali še eno dodatno uro za izdelavo miselnega vzorca in dve uri za učenje. Dve uri bomo še v celoti posvetili govornim nastopom, nato samo začetne dele ur.

– Kdor bo želel, bo lahko nesel plakat domov po tem, ko se je v šoli že pripravljal za nastop, nastopil in se presodil ter dobil povratno informacijo od učiteljice. Lahko bodo vadili na govorilnih urah in dopolnilnem pouku, kjer se bodo lahko tudi javili, ko bodo pripravljeni, za ocenjevanje.

– Starši bodo lahko napredek otrok spremljali na listih v zvezku in tako, da jim bodo otroci doma povedali naučeno.

– Hitrejši učenci se bodo začeli pripravljati na predstavitev pesniške zbirke.

Kristina FerelSLJ: Predstavitev pesniške zbirke
kristina.of@gmail.com
PESNIK IN NJEGOVA PESNIŠKA ZBIRKA

Projektno učenje

Razred: 5.

Učni cilji:

  • Učenec interpretativno bere besedilo/pesem.
  • Učenec deklamira pesem.
  • Učenec zbere podatke, jih predstavi.
  • Učenec pri zapisu uporabi pravopisna pravila in strukturo zapisa (uvod, jedro, zaključek).
  • Učenec izdela plakat za predstavitev.

Učenci bodo ob projektenem učenju usvojili proces priprave vsebinskih meril, meril kakovosti, načrtovanja organizacije učenja, časovnega načrtovanja učenja, spremljanja napredka učenja, spremljanje in vrednotenje predstavitve.

PREDSTAVITEV PROCESA:
  1. Učenec zbere in predstavi podatke o pesniku in pesniški zbirki.
  2. Interpretativno bere pesmi.
  3. Uči se deklamacije pesmi.
  4. Pripravi mnenje o pesniški zbirki.
  5. Pripravi izročke za sošolce.

V šoli učenec lahko dobi/pripravi:

  • pesniško zbirko;  list za plakat;
  • računalnik za tipkanje besedila za izročke;
  • kopijo avtorjevega portreta; besedilo o pesniku;
  • vodenje pri svojem delu (čet., pet. po pouku): pomoč pri načrtovanju dela (kaj najprej, kaj potem…), zbiranje podatkov za zapis, pomoč pri izdelavi plakata…

Samostojno učenje in delo učenca:

  • prosi za pomoč (pride po pouku na govorilne ure za učence);
  • se nauči eno pesem,
  • prebere pesniško zbirko,
  • zapiše vsebino zbirke,
  • nastopa.
VSEBINSKA MERILA

I Predstavitev pesniške zbirke
1 PREDSTAVITEV PESNIKA

1.1 Splošni podatki

  • Ime, priimek, psevdonim; starost (datum in kraj rojstva in smrti)

1.2 Življenjepis

  • Mladost: družina; kraj bivanja; osebnostne lastnosti ter interesi
  • Izobraževanje; kdaj in kako je postal pesnik; življenje v odrasli dobi

1.3 Literarna ustvarjanje

  • Vrste ustvarjanja (proza, poezija); za katere bralce (odrasli, otroci, mladina): najbolj znana dela

2 PREDSTAVITEV ZBIRKE

  • Čigava zbirka je; kdaj je nastala; koliko pesmi je v zbirki
  • Kakšne pesmi so (koliko kitic, verzov; kakšna čustva vzbujajo; koliko uporablja rime; druge zanimivosti)
  • Kaj je skupnega pesmim v zbirki (da so zbrane skupaj)

3 PREDSTAVITEV PESMI

  • Interpretativno branje 2 izbranih pesmi; deklamacija 1 izbrane pesmi (najmanj 8 verzov)

4 MOJE MNENJE O ZBIRKI

  • Kaj me je kot bralca navdušilo in / ali kaj mi ne ustreza


II Drugi materiali za predstavitev
1 IZROČEK ZA SOŠOLCE
(zapis – tipkano ali napisano)

  • Naslov zbirke; splošni podatki o pesniku; prepisana ena kitica izbrane pesmi (vsaj 4 vrstice)

2 ZAPIS PREDSTAVITVE PESNIŠKE ZBIRKE PO DANIH ALINEAH
(plakat ali linearni zapis ali računalniška predstavitev)

  • Ima vse podatke, ki so točni; ima merila dobrega zapisa in plakata; dan v pregled vsaj 5 dni pred predstavitvijo

3 PREDSTAVITVENI MATERIAL

  • Vsaj dve literarni deli (čim bolj različni); portret avtorja v velikosti A4 z imenom in priimkom avtorja

Učenci se že od prvega razreda dalje učijo postavljati merila kakovostnega izdelka in jih redno uporabljajo pri učenju. Začeli so z merili odličnega govonega nastopa (1.r.), merila lepopisa (1.r.), odličnega zapisa in plakata ter deklamacije (2.r.). Tako v procesu učenja usvojijo proces priprave, uporabe in vrednotenja s pomočjo meril kakovosti. Pri tem projektnem delu so združili in povezali že predhodno usvojena in uporabljena merila.

MERILA KAKOVOSTI

Merila odličnega zapisa

  1. Je čitljiv.
  2. Ima primerno oblikovane povedi (vrstni red besed je ustrezen; vse besede so zapisane; oblika besed je primerna; besede so smiselno izbrane; misli so jasno izražene)
  3. Ima pravopis: končna ločila (. ! ? ), vejice ( v naštevanju, ob veznikih, ob sočasnem ali zaporednem dogajanju); velike začetnice (na začetku povedi, v imenih); števila pišemo z besedami; besede so pravilno zapisane; ustrezni predlogi (k/h, s/z/iz).
  4. Vidni so odstavki / poglavja.

 Merila odličnega plakata

  1. Veljajo merila dobrega zapisa.
  2. Glavni naslov: je napisan na sredini ali ob zgornjem robu na sredini; je viden od daleč; je napisan z največjo pisavo in najbolj vidno barvo; črke so velike tiskane.
  3. Podnaslovi: si sledijo po smiselnem zaporedju; posamezno poglavje je logično zaključen del celote plakata; vsa poglavja skupaj sestavljajo zaključeno celoto (sporočijo vse pomembne stvari, ki jih najavlja naslov); podnaslovi so zapisani z vidno barvo, z manjšo velikostjo kot glavni naslov; lahko so podčrtani ali poudarjeni.
  4. Zapis besedila: pisano je v alineah; zapisani so samo (vsi) pomembni podatki; zapisane so oporne besede; pisano je v nevtralnih barvah (črna, rjava, temno modra) v velikosti manjši ali enaki kot podnaslov (pisava ni poudarjena).
  5. Slikovno gradivo: fotografije ali risbe pojasnijo, ponazorijo vsebino; so primerno velike in jasne; vidno poudarijo vsebino; opremljene s podnapisi (kaj slika prikazuje).
  6. Drugi podatki: na spodnjem robu ali na zadnji strani; navedeno je ime, priimek avtorja predstavitve; ime, priimek mentorja; kraja in datuma izdelave predstavitve; navedeni so viri.

Merila odličnega govornega nastopa

  1. Govorim primerno glasno.
  2. Govorim razločno (izgovorimo vsak glas v besedi in govorimo dovolj počasi).
  3. Rišem z glasom (ponazarjam vsebino z različno melodijo in glasnostjo).
  4. Gledam v publiko.
  5. Imam sproščeno držo in mimiko (telo, roke in obraz imam sproščene kot v običajnem pogovoru; roke dam iz žepov; samostojno stojim; imam rahel nasmeh…).
  6. Gibam se primerno okoliščinam nastopanja (rahlo premikam roke, mirno hodim, nagnem glavo…).
  7. Prepričam publiko (imam dovolj energije za množico; ohranjam svoje dobro razpoloženje).
  8. Nagovorim publiko (postavimo vprašanja, nalogo, odzovemo se na njihove reakcije…)
NAČRT UČENJA IN PRIPRAVE

Učenci načrtujejo organizacijo učenja.

Pri časovnem načrtovanju v koledarju aktivnosti predvidi, da:

– imaš treninge, glasbeno šolo, verouk,

– vadiš glasbeni inštrument,

– imaš skoraj vsak dan domačo nalogo (predvidi, ob katerih dnevih največ),

– pomagaš pri domačih opravilih,

– potrebuješ čas za počitek, igro, naravo, pogovor,

– boste morda z družino kam dopotovali za kak dan oz. šli na obisk ali v kino,

– se boš mogoče udeležil-a praznovanja,

– si za nekatere stvari bolj spreten (npr. učenje pesmice), za nekatere pa manj in potrebuješ zanje več časa (npr. zapis),

– je priporočljivo, da tvoje delo pregleda kak kritični prijatelj, za kar tudi on potrebuje čas,

– boš potreboval-a čas za izboljšave; da jih bo čim manj, zato čim večkrat preveri svoje delo s sošolci in na seznamu (stran 2, 3, 4) – označi si z barvami, kaj si že dokončal-a (✔), kaj je še pomanjkljivo (❢)

NAČRT ORGANIZACIJE DELA ZA UČENCA

VPIS V KOLEDAR

  1. Pobarvaj prvo kolono (številka dneva) z ustrezno barvo, glede na to, koliko časa imaš ta dan (glej ime dneva v tednu in predvidi treninge; glej datume in predvidi tekme, rojstne dneve in druge dogodke).

Primeri:               Črno okence – zelo malo ali nič časa mi ne bo ostalo ta dan

Modro okence – imam obveznosti, vendar mi bo ostalo nekaj časa za delo

Zeleno okence – večino dneva imam prosto, zato bom lahko opravil-a precej dela

  1. Na strani 4 poglej, koliko časa si predvidel-a za posamezne naloge in vpiši nalogo ali več nalog v koledar v toliko dni, kot misliš, da jih boš potreboval-a, če upoštevaš še vse druge, obšolske, dejavnosti. Mogoče na kak dan ne boš imel-a časa za projekt.
  2. Končaj predčasno zaradi nepredvidljivih situacij (zboliš, imaš več treningov, imaš družinske dogodke, pokvari se računalnik, izgubiš zapis, učiteljica ni na voljo…). Predvidi največ 12 dni.
  3. Dodatne dneve (16. – 19. dan) bom omogočila učencem po lastni presoji, če so izkazali ustrezen odnos do dela ter do vseh vpletenih v projektu. Izredne dneve (20.-23. dan) bom omogočila učencem z učnimi težavami, ki so izkazali ustrezen odnos do dela in vseh vpletenih.

KOLEDAR UČENJA

SPREMLJANJE NAPREDKA

EVALVACIJA PREDSTAVITVE

S pomočjo meril kakovosti učenci evalvirajo svojo predstavitev in sošolčevo predstavitev, z namenom izboljšanja. Sošolcu dajejo povratne informacije, kjer pohvalijo kar je dobro in predlagajo izboljšave.

Na podoben način tudi samoevalvirajo in ocenijo svojo končno predstavitev.

Anketa pred ocenjevanjem

  1. Kako si napredoval-a skozi projekt?
  2. Kaj bi ti pomagalo, da bi imel-a boljši občutek, da ti uspeva?
  3. Ali so dobil-a potrebno pomoč?
  4. Ali si imel-a dovolj časa?

EVALVACIJA PREDSTAVITVE

Melita JelićLUM: Risanje kolesa
melita.jelic@guest.arnes.si

NARIŠIMO KOLO

KOMBINIRANA TEHNIKA (RISANJE, SLIKANJE )

Razred: 5.

Učni cilji:

  • v likovnih izdelkih uporabijo likovni nalogi primerne načine kombinirane tehnike risanja in slikanja,
  • likovni motiv rišejo po opazovanju,
  • poznajo in razumejo likovne pojme slikanje, risanje in kombinirana likovna tehnika,
  • za likovno izražanje glede risanja motiva izberejo ustrezna orodja (flomastri, barvice, svinčnik, šestilo, ravnilo, šablone),
  • poznajo in uporabijo obravnavane likovno izrazne zmožnosti oblikovanja na ploskvi,
  • razvijajo motorično spretnost in občutek pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi,
  • izbran motiv prikažejo v ravnovesju na ustrezni podlagi.

LIKOVNA NALOGA: Narisati kolo po opazovanju v ravnovesju na ustrezni podlagi

LIKOVNI MOTIV:  KOLO

LIKOVNA TEHNIKA: KOMBINIRANA ( RISANJE, SLIKANJE)

LIKOVNI MATERIALI IN ORODJA: risalni list, barvice, flomastri, svinčnik, šestilo, ravnilo, šablone                    OBLIKE IN METODE DELA: frontalno, individualno / razgovor, razlaga, demonstracija

Formativno spremljanje znanja

PREDVIDEN ČAS: 6 UR

PRIPRAVA: NARIŠIMO KOLO, Merila uspešnosti, Obrazec za spremljanje ali ocenjevanje

Merila uspešnosti:

  • Ustrezna velikost motiva (dolžina ravnila s šablono 25 do 30 cm).
  • Ravnovesje v razmerju med deli kolesa na podlagi.
  • Narisano enako, kot je kolo v resnici ( po opazovanju).
  • Narisano kolo ima vse dele varnega kolesa.
  • Kolo stoji na podlagi (cesta, pločnik, …) in ne na črti.
  • Ozadje izbrani motiv poudari ( ga ne prekrije ali zasenči).
  • Natančno, estetsko, posebno ( malo drugačna postavitev)

Samopresoja

 Ime in priimek:_______________________________

Moja svetovalka: _____________________________

Doseganje meril uspešnosti:

  1. Kaj mi je uspelo najbolj? Na kaj sem najbolj ponosna?
  2. Katerih meril uspešnosti nisem dosegla dovolj uspešno?
  3. Kaj mi je svetovala moja svetovalka?
  4. Kako sem izdelek izboljšala?
  5. Kaj sem se ob tem izdelku naučila?
  6. Pri čem bom naučeno lahko koristno uporabila?
  7. Sporočilo učiteljici: