IZOBRAŽEVANJEVodenje šole pri uvajanju formativnega spremljanja

Na Škotskem je za mnoge srednješolske učitelje, ki so jim desetletja govorili, da so odlični učitelji, a so morali spremeniti svoje navade in dijake usposobiti, da so sami prevzeli odgovornost za svoje učenje, to predstavljalo zelo velik izziv. Verjeli so v svoje štiridesetminutno predavanje, pri čemer jih ni motilo, da so se dijaki med tem dolgočasili. Po uvedbi nekaterih smernic FS so povedali: »Čeprav v FS sprva nisem verjel, vam zdaj lahko zatrdim, da deluje. Imam manj disciplinskih problemov in dosežki mojih dijakov so se izboljšali.« (N. Emerson, Vzgoja in izobraževanje 2014)

Ni bližnjic. Vsak mora v svojo prakso vpeljati spremembe s pomočjo izkušenih učiteljev – ekspertov – in s podporo teoretikov. Formativno spremljanje vključuje nove pedagoške pristope in zahteva bistvene spremembe v šolski praksi (Black in Wiliam, Vzgoja in izobraževanje, 2014).

Za spremembe, ki jih želimo doseči na šoli, je potrebno vsaj triletno načrtno uvajanje formativnega spremljanja. Ker ima vsaka šola drugačen način vodenja in svojo skupinsko dinamiko, potrebuje prilagojen način vodenja. Načeloma uvajanje FS poteka približno po naslednjih korakih:

1. leto

1. SREČANJE:

4 – 6-urno usposabljanje iz FS za cel kolektiv (z delavnicami, simulacijami, ogledi posnetkov iz prakse, primeri) z enim ali več izkušenimi strokovnjaki in učitelji – eksperti.

2. SREČANJE:

2 – 3-urno srečanje s skupino, ki se je odločila, da bo začela uvajati FS. Poročanje o prvih poskusih iz razreda, analiza, povratna informacija učiteljem, učenje ob razpravi, detekcija močnih in šibkih področij, vodenje osebnega razvoja in načrt razvoja.

3. SREČANJE:

2 – 3-urno srečanje s skupino. Ponovne analize primerov, poglabljanje vsebine glede na predznanje iz predhodnega srečanja ali poglobitev v merila. Načrt širjenja dobre prakse v kolektiv. Izbor vodje razvojne skupine.

2. leto

1. SREČANJE:

Oblikovanje načrta širjenja dobe prakse na šoli in srečanj skupine. Poročanje o primerih iz prakse, izboljševanje povratne informacije.

2. SREČANJE:

Analiza razvoja FS na šoli. Strategije za aktivacijo učencev in vprašanja v podporo učenju.

3. leto

Oblikovanje enotnih načel, politike spremljanja učenčevega napredka/povratne informacije za celotno šolo.

Načrt in razvoj ter dinamika dela se od šole do šole razlikuje, in ne poteka nujno po teh korakih.

—————————————————————–

Učinek in uspeh uvedbe formativnega spremljanja sta v prvi meri odvisna od vodstva šole in vodje razvoja formativnega spremljanja (FS) na šoli. Ravnatelj mora poznati proces formativnega spremljanja in pri uvedbi formativno spremljati zaposlene.

V skupini je dobro imeti nekoga, ki rad bere, študira in spoznanja predstavlja drugim članom skupine.

Zelo pomembno je natančno in premišljeno načrtovati aktivnosti za delo na formativnem spremljanju in prisluhniti potrebam kolektiva. Potrebne so mesečne (ali dvomesečne) aktivnosti (s cilji) s katerimi se več let zaporedoma ohranja fokus pri razvoju FS v kolektivu. Zato je potrebno vsaj triletno intenzivno delo, po možnosti brez istočasnega uvajanja drugih projektov, saj lahko pride do preobremenitve zaposlenih ali odpora do projektov. Narava projektnega dela je pogosto taka, da se po par letih zaključi, zato zagnani ter inovativni učitelji ponavadi ostanejo sami v razvoju, implementacija na ravni šole pa ne zaživi.

Spremljanje potreb in zagotavljanje izobraževanj, mreženja znanja in podpore ekspertov iz prakse, je za šolsko razvojno skupino ključnega pomena.

Proces na večini šol običajno steče po začetnem seminarju, ko se četrtina do tretjina (ponekod celo polovica) kolektiva pridruži razvojni skupini. Člani le-te intenzivneje uvajajo FS v razredu, mrežijo znanje, si zagotavljajo podporo. Večina šol v Sloveniji se na tej točki ustavi, kar ni dobro, saj lahko pripelje do veliko večjih razlik znotraj kolektiva. Posledično se začenjo pojavljati vprašanja, ki jih v povezavi s spremljanjem znanja in načinom dela pri pouku na učitelje (tako formativce, še več pa ostale) naslavljajo učenci in starši. Zato je potrebno pridobiti kritično maso učiteljev in po treh letih začeti delati na poenotenju šolske kulture/politike poučevanja, spremljanja in vrednotenja znanja. Nekatere slovenske šole, predvsem pa tuje, imajo s tem že dolgoletne izkušnje in so dosegle velik premik v kakovosti odnosov ter pouka na šoli.

MNENJAVodenje razvoja formativnega spremljanja v kolektivu

“Tudi sami iščemo poti za kvalitetnejše delo, zato smo hvaležni za možnost strokovnega sodelovanja z gospo Matejo Peršolja.

Ob njeni pomoči smo napredovali pri uvajanju in izvajanju formativnega spremljanja učenčevega napredka. S svojim bogatim strokovnim prispevkom je uspela zbuditi notranjo motivacijo naših učiteljev za iskanje poti soustvarjanja z učenci. Na srečanje z nami je vedno odlično pripravljena, pri delu samem pa konkretna in visoko strokovna. Po vsakem srečanju v izjemno kratkem času oblikuje zapis, ki nam služi za nadaljevanje aktivnosti. Poleg dela s skupino izvaja gospa Mateja konzultacije z ravnateljico, tako skupaj oblikujemo razvojno naravnanost šole.

Menim, da njeno delo predstavlja visoko dodano vrednost razvojni naravnanosti naše šole. Takšno naravnanost postopoma širimo v kolektiv in imamo pri tem njeno stalno podporo.

Zagotovo imamo kot šola še veliko dela na tem področju, vendar smo izbrali odlično podporo in sopotnico, gospo Matejo.

Hvala Vam!”

Irena Sivka Horvat, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Izola

“Z gospo Matejo Peršolja uvajamo nov pristop po korakih, s premislekom in potrjenimi dobrimi izkušnjami. S formativno spremljavo pomaga: prisluhniti vsakemu otroku, ki nam je zaupan, ga spoštovati in opolnomočiti z zdravo samopodobo in spodbuditi, da z lastnim trudom pridobiva znanje in vrednote.”

Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. OŠ Slovenska Bistrica

“Pozdravljena. Še enkrat se ti zahvaljujem za vse informacije in kar je najpomembnejše – podporo. Dala si nam tisti občutek, da delamo dobro. Vemo, da se moramo še izpopolniti. Ampak zdaj bo šlo veliko lažje.”

Učiteljica šole s katero smo iskali poti in soustvarjali FS v daljšem obdobju

“Verjetno se ne zavedate, a ste mi resnično ZELO pomagala. Najbolj od vsega pa mi je bila všeč vaša ISKRENOST in možen odgovor, da tega podatka še ne veste… Druženje je bilo krasno, skupina prijetna.

Sedaj mi je jasno, končno razumem bistvo… seveda se še vedno učim… imam željo, sem motivirana, se trudim…”

Povratna informacija udeleženke seminarja

REFERENCE

OŠ Dobrovo (2021), OŠ Milojke Štrukelj, OŠ A. Aškerca Velenje (2020), OŠ F. Roša Celje, OŠ Preska, OŠ Toneta Okrogarja, 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Preserje pri Radomljah, Oš Frana Kranjca Celje (2019), OŠ Danila Lokarja, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Antona Globočnika Postojna, OŠ V. Kraigherja Ljubljana, Oš Šmartno v Tuhinju, OŠ Dobravlje (2018), OŠ Velike Lašče, OŠ I. Skvarče Zagorje ob Savi, Oš Velika Polana (2018), 1. OŠ Slovenj Gradec, OŠ J. Vege Moravče, OŠ Ormož, OŠ Jarenina, OŠ Kostanjevica na Krki, OŠ Ormož, OŠ Ribnica na Pohorju (2017), OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Koper, OŠ Sladki Vrh, OŠ Destrnik – Trnovska vas, OŠ Vojke Šmuc Izola, KUPM 2016 (http://www.zrss.si/kupm2016/program/), Gimnazija Nova Gorica, OŠ Ivana Roba Šempeter, Montessori OŠ v Ljubljani, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, OŠ Krmelj, OŠ Leskovec pri Krškem.

Izobraževanja: Dr. John Hattie (Visible learning), Shirley Clarke, Assessment and Evaluation, Education for Tomorrow, D. Wiliam, dr. Natalija Komljanc ZRSŠ

PRIMERIUspešne zgodbe uvajanja formativnega spremljanja v kolektivu

Sheringham Primary School

Aubin Grove Primary School, WA, AUS

Al Yasmina Academy, Abu Dhabi, UAE

S premišljenim vlaganjem v učitelje in šolski sistem, vlagamo v tudi prihodnost naše države in družbe.  Materialni pogoji (izgled šol, velikost prostorov…) sami po sebi še ne zagotavljajo kakovostnega javnega šolstva. Ključni del se skriva v učiteljih, kjer so razlike med učitelji znotraj šole štirikrat večje kot razlike med šolami. Izkušnje tujih držav (Dylan Wiliam) kažejo, da so edini najpomembnejši faktor v izobraževalnem sistemu učitelji (ne spremembe učnih načrtov, normativi, standardi, IKT, učbeniki…). Po študiji (Yeh, 2011) stroškovne učinkovitosti 22 pristopov k učenju ugotavljajo, da je formativno spremljanje najbolj stroškovno učinkovito v primerjavi s celostno šolsko reformo, računalniško podprtim učenjem, daljšim poukom, višjo izobrazbo učiteljev, višjimi plačami učiteljev, zmanjševanjem razredov, 10% povečanjem izdatkov na učenca, zaključnimi izpiti z visokimi merili…

Dr. John Hattie poudarja, da pripisujemo pretirano vrednost dosežkom, kajti, navajam »spremenljivka, ki najbolje napoveduje zdravje, bogastvo ter srečo v kasnejšem življenju, ni učni uspeh, temveč skupno število let šolanja. Zadržati učence v procesu učenja je zelo zaželen izid šolanja in ker se mnogi učenci o tem, kako dolgo se bodo šolali, odločajo v starosti od 11 do 15 let, to pomeni, da mora biti izkušnja obiskovanja šole in učenja v teh letih produktivna, da mora predstavljati izziv ter da mora učence pritegniti, saj to pomeni večjo verjetnost, da se bodo šolali dlje.« Poleg tega v meta analizah Visible learning ugotavljajo, da »osebe z zaključeno srednjo šolo živijo šest do devet let dlje od oseb z nezaključeno srednjo šolo, so boljšega zdravja, poleg tega se pri njih zmanjša verjetnost vpletenosti v kazniva dejanja, verjetnost, da bodo prejemniki socialne pomoči. Ti stroški znatno presegajo stroške dokazljivo uspešnega izobraževanja, katerih posledica je povečanje davčnih prihodkov, zmanjševanje deleža davkov namenjenih za zdravstvo, sisteme javne pomoči. Poleg tega imajo mladi priložnost za doseganje in uživanje višjih dohodkov, boljšega zdravja in večje sreče.«

VL_Walkthrough_Tool_2013 (1)

Prijava

Za več informacij pokličite na +386 70 392 651 (po 14.00 uri) ali pišite na mateja.persolja@guest.arnes.si.