PRIMERI IZ PRAKSEPrispevki učiteljev in praksa iz tujine

Charlotte Booth je trenerka učiteljev v Essex Council in neodvisna svetovalka v agenciji BEST. Spoznali sva se ob obisku njene šole, ki ji je ravnateljevala v 2019 in na predstavitvi primera razvoja šole v okviru seminarja Visible Learning, pri Johnu Hattieju.
Učitelje, ki smo hospitirali na šoli je navdušila transformacija šole in skupnosti v kateri delujejo. V šoli jim je uspelo vpeljati učne spretnosti, aktivirati učence za učenje in jih opolnomočiti z orodji za uspešno vseživljenjsko učenje.
Skupaj z Matejo Peršolja sta junija 2022 obiskali nekaj slovenskih šol, hospitirali pri urah in se pogovarjali z učenci. V intervjuju sta predstavili spoznanja in ugotovitve ter priložnosti za nadaljnji razvoj ob skupnem sodelovanju.
Nekaj spoznanj je bilo objavljenih v članku Slovenska šola na poti k odličnosti (Delo, Gostujoče pero, 28.6.2022): https://www.delo.si/…/slovenska-sola-na-poti-k-odlicnosti/
Bi raje prisluhnili izkušnjam učiteljev na webinarjih? Najdete jih tukaj.

Pod desnimi gumbi se nahajajo primeri za posamezno starostno stopnjo in za različne predmete.

V nadaljevanju pa so strategije za podporo in krepitev kulture formativnega spremljanja v razredu.

Primere iz prakse boste našli tudi na strani Posvet FS v praksi 2019, Program posveta in Prispevki, če kliknete na rdeče obarvane povezave v naslovu avtorjev.

Za krepitev in kulturo FSSTRATEGIJE V PODPORO UČENJU
V razredu in na šoli je potrebno gojiti kulturo kakovoti učenja in odnosov. V tem poglavju boste našli nekaj idej, ki jih lahko uvajate vzporedno z modelom formativnega spremljanja in bodo podprle ter ojačale proces samoregulacije ter zavedanje o lastnem učenju razvoju in napredku pri učencih. Posledično se zmanjšajo vedenjske težave, poveča se odgovornost, zavzetost učencev, izboljšajo se odnosi med njimi ter med učiteljem in učenci. Zbrane so iz različnih tujih virov (splet, knjige, seminarji v tujini, študijski obiski).

NAPAKE SO DEL PROCESA UČENJA

Napake so dovoljene in zaželene, saj se ob njih učimo in napredujemo. Pomembno je, da se iz napake nekaj naučimo. Stalno ponavljanje istih napak, brez analize in spoznanja nas utrjujejo v neznanju.

Vprašanja za premislek:

  • Kakšno je moje stališče do napak učencev?
  • Kako učenci gledajo na napake?
  • Se ob napaki počutijo nelagodno? Kot poraženci?
  • So učenci za napake “kaznovani”, se ob napakah posmehujejo ali imamo v razredu kulturo sprejamanja in učenja iz napak?

Strategije za gojenje kulture napake so priložnost za učenje … več

USPEŠEN UČENEC (SUCCESFUL LEARNER) in UČNA NARAVNANOST več

V razredu se pogovorite ali zapišite nekaj misli o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec, kaj pomeni znati, kaj je znanje. Moji učenci na začetku tega niso znali ubesediti ali so ponavljali misli, da je uspešen tisti, ki ima odlične ocene, tisti, ki zna (tako, da naučeno uporabi, da ni “napiflan”).

Pogosteje s pogovarjamo o tem, kaj pomeni biti uspešen učenec in uvajamo strategije učinkovitega učenja ter metakognitivne strategije (učenje učenja).

TOG IN RASTOČI NAČIN RAZMIŠLJANJA

UČNA POT

TEORIJA IZBIRE

… sledi kmalu

… kmalu še nove strategije v podporo učenju na formativno.si in tedensko na Facebooku @formativnospremljanje

Orodja in strategije za FORMATIVNO SPREMLJANJE NA DALJAVO
Šolanje na daljavo v duhu formativnega spremljanja olajša delo učitelju in učencem učenje. Uporabniki (učitelji po Sloveniji) ugotavljajo, da se uporabo meril učencev pri učenju njihovi izdelki (npr. likovni, glasbeni, tehnični...) izboljšajo tudi do 40 %.
V tem poglavju boste našli nekaj idej, ki jih lahko uvajate pri delu na daljavo.

Spoznajte več orodij in strategij, ki bodo vam in učencem v pomoč pri učenju na daljavo.

IDEJE ZA FORMATIVNO SPREMLJANJE

Diagnostika predznanja:

VSI PREDMETI

Na steno nalepimo plakate z vprašanji na določeno temo (kaj veš o Past simple, Present perfect, enoceličarji, vretenčarji, rimljani, Azija, Afrika…). Učence razdelimo v skupine po 3 – 5. Skupine imajo 2 – 3 minute časa, da napišejo kar se spomnijo/vedo. Po učiteljevem znaku se zamenjajo v smeri urinega kazalca. Naslednji plakat pregledajo, še kaj dodajo. Aktivnost se zaključi, ko vse skupine pregledajo vse plakate. Na koncu povzamemo, izpostavimo dileme, vprašanja, kar je naš CILJ učenja za prihodnje obdobje.

Najboljše povratne informacije so osebno naravnane in ne omogočajo primerjave med učenci. Najboljše so take, ki sprožijo razmislek. (D. Wiliam, Embedded Formative Assessment)

Aktivne oblike učenja z zbiranjem dokazov o znanju:

BIOLOGIJA ALI NARAVOSLOVJE

Učenci si preberejo ali v spletnih učbenikih proučijo sestavo npr. celice. Z modelčki, ki jih izdelajo iz pisanih (kosmatih) žičk ali drugega materiala izdelajo model in ga nalepijo na list ter vložijo v mapo dosežkov.

FIZIKA, KEMIJA

Poročila o eksperimentih. S pomočjo vzorčnih primerov, ki jih izdelamo v šoli (ali uporabimo primere iz preteklih let) izdelamo merila z učenci. S pomočjo meril, učenci sami izdeljo poročilo. Kritični prijatelj mu pregleda in na post it listek napiše mnenje. Po tem lahko avtor nalogo še popravi ali izboljša in nato odda učitelju. Učitelj poda osebno naravnano povratno informacijo, s pomočjo katere lahko avtor popravi ali izdela novo poročilo ter ga odda v ocenjevanje.

JEZIK

Povratne informacije za jezik: Učencu označimo piko na koncu vrstice, kjer se nahaja napaka. Učenec mora sam poiskati napako in jo odpraviti. Povratne informacije lahko diferenciramo tako, da poleg pike napišemo še črko S, za slovnico, J, za jezik ipd. (D. Wiliam).

Učenci lahko pri pisanju uporabijo osebne načrte za esej (ki so jih pripravili predhodne ure ali doma). Napišejo več vzorčnih primerov, preden esej ocenimo. Ob nastajanju vzorčnih primerov jim pomagamo z usmerjanjem pri nastajanju eseja (npr. s pomočjo ključnih vprašanj). Izdelki se lahko hranijo v porfoliu. Z vzorčnimi primeri lahko idelamo merila za ocenjevanje. Kot povratne informacije lahko učenci izkoristijo tudi sošolce. Npr. vsak mora prebrati še esej dveh sošolcev, tako dobi vpogled v različne izdelke in si ustvari idejo o kakovosti. Med vzorčnimi primeri, lahko učenec izbere najboljšo nalogo in jo predloži učitelju v ocenjevanje.

LIKOVNA UMETNOST

Ob koncu ure učitelj zbere vse izdelke na eni mizi. Učence povabi, da se razvrstijo okrog mize. Nekoga pokliče in ga prosi, da izbere izdelke, ki najbolj ustreza zapisanim ciljem ali merilom na tabli. Prosi ga, da pojasni, zakaj se mu zdi, da je ta uzdelek najustreznejši, glede na merila. Enako prosi še dva druga učenca. Tako učenci dobijo vpogled v različne izdelke, si ustvarijo sliko kakovostnega izdelka. Učitelju pojasijo kako razumerjo merila, da jih ta v prihodnji uri lahko koregira, pojasni ali izpelje dodatne aktivnosti s pomočjo katerih bodo učenci bolje razumerli merila ali cilje učenja. Seveda je smiselno, da učenci prihodnjo uro lahko svoje izdelke nadgradijo, izboljšajo. Če jih bomo ocenili, potem v izboljševanju ali pogovoru o kakovosti ne bodo videli smisla in se ne bodo tako trudili, kot če jim omogočimo izboljšanje izdelka.

ŠPORT

Učenca med izvedbo elementa, vaje snemamo. Skupaj si pogledamo njegov posnetek in posnetke par drugih učencev. Ob posnetku prosimo učence, da sami pokomentirajo izvedbo. Seveda mora biti v skupini ozračje zaupanja in učence usmerjamo v to, da poiščejo kaj je bilo v vaji korektno ali dobro izvedeno ter damo predlog za izboljšanje. Včasih je dobro, da jim pomagamo z začetnim oblikovanjem stavkov, npr.: Jaz sem videl, da ti je dobro uspelo… Predlagam, da naslednjič… Pazimo, da ne sodijo (Dober si…, Ne znaš, nisi sposoben….). Učence navajamo, da je mnenje drugega le informacija in je njegova izbira ali bo to informacijo sprejel ali ne.

1. TRIADA

Formativno spremljanje lahko uporabimo pri navajanju na delo pri pouku, organizaciji učenja ali socializaciji. V začetku učenci lahko sami sebe presojajo ali vodijo evidenco prinašanja pripomočkov v šolo.

Podobno se lahko lotimo presojanja npr.: kako mi uspe stati v koloni, biti tiho med tem, ko sošolec govori… ali učenja pisanja črk.

UČENJE PISANJA

Učenci so naredili vajo iz pisanja črk in številk. Vsak je napisal eno vrsto črk ali številk. Najprej si sam z modro barvo obkroži črko, ki mu je dobro uspela in z rdečo tisto, ki mu ni dobro uspela. Učitelji lahko pojasni zakaj je je odločil za eno ali drugo. Potem si izmenja zvezek s sošolcem in na enak način izbere v njegovem zvezku, ter mu pojasni zakaj se je tako odločil. Učenci nato ponovijo vajo, tako imajo po povratni informacijo možnost izboljšati svoj izdelek.