PRIMERI UČITELJEVTretja triada

Spremljanje napredka in učinka učenja pri tujem jeziku. V procesu formativne pedagogike pravimo temu dokazi o znanju. Slednji omogočajo učitleju vpogled v učinek poučevanja in učencu v učinek učenja. Bistvo je, da učenec dobi vpogled v napredek in doseganje merila uspešnosti in ciljev učenja, kar mu daje kontrolo in nadzor nad učenjem. Če jih naučimo, da znajo samopresojati napredek (s pomočjo ciljev in meril uspešnosti) in načrtovati naslednji korak, smo jim dali največ, kar lahko. To je tudi največji prispevek k odgovornosti in motivaciji za učenje.

Učenec spremlja sam sebe in primerja svoj napredek glede na predhodno znanje (predznanje). Omogočite jim primerjavo samim s seboj, ne z drugimi.

1. (Samo)spremljanje napredka v poznavanju besed, nepravilnih glagolov.

2. Sooblikovanje meril uspešnosti z vzorčnimi primeri.

3. Povratna informacija, sošolca čas za nadgradnjo in izboljšanje znanja je ključni korak.

Pomembno je, da je povratna informacija v obliki nasveta za izboljšanje znanja. Sami od sebe je ne bodo znali dati. Potrebno jih je postopma vpeljati in učiti. To se učimo na seminarju Merila in povratna informacija.

Več (zelo pomembnih) podrobnosti  o tem, kako pripravljati dokaze (nekatere pripravijo učenci sami) in dajati povratne informacije, da učitelj nima preveč dela in, da bo učinek na učenje večji, lahko izveste na posnetku webinarja.

4. Pot učenja ponudi učencu vpogled v proces učenja. Poti do cilja so lahko različne, kar se učenci učijo načrtovati, izbirati in ugotavljati učinke. Več informacij o poti učenja.

Želja vsakega učitelja so aktivni učenci in dijaki, ki se zavedajo, kaj že znajo in česa še ne. Pa ne le to, želimo si učencev in dijakov, ki se znajdejo in znajo organizirati učenje tudi v primeru, ko nečesa še ne znajo. Da bi to dosegli, je potrebno učence in dijake naučiti procesa. Usmerjajo jih lahko vprašanja: Kaj se učim? Kako vem, da znam? Kaj bo moj naslednji korak?

Učno uspešnejši dijaki in učenci te veščine že imajo, ostali pa še ne. Šola je prostor, kjer jih lahko v varnem okolju, ob podpori usposobljenih strokovnjakov – učiteljev in profesorjev, lahko usvojijo.

Na primeru poglejmo, kako lahko učitelj omogoči, da  učenci in dijaki sproti spremljajo svoj napredek in načrtujejo izboljšave. To vodi do večje angažiranosti učencev in dijakov.

Priprava in zbiranje dokazov o znanju sta ključna, da učenci in dijaki lahko spremljajo svoj napredek. Poglejmo primer za zaprte cilje.

1. Dokaz

Povratna informacija, čas za nadgradnjo in izboljšanje znanja je ključni korak.

Pomembno je, da je povratna informacija v obliki nasveta za izboljšanje znanja.

2. Dokaz o znanju (izkažejo napredek in doseganje še kakšnega drugega cilja)

Sledi samopresoja (še eden iz med ključnih elementov), povratna informacija, čas za izboljšanje (v šoli) !!!

3. Dokaz o znanju

Predstavitev/oblikovanje meril uspešnosti za samopresojo in načrtovanje izboljšanja, v skladu s cilji in željami dijakov (nekateri bi radi imeli zd 2, drugi odl 5). Merila jim omogočajo, da izvedo, kaj morajo znati za katero oceno. Hkrati pa s pomočjo dokazov o znanju izvedo, kaj že znajo. Tako lažje načrtujejo izboljšanje ciljev, ki jih še ne dosegajo. Kdaj, kje in kako umeščamo merila v proces učenja boste slišali v različnih webinarjih ali prebrali v priočniku.

Sledi še zadnji dokaz o znanju.

Samopresoja, načrtovanje zadnjih izboljšav in ustni zagovor, ki temelji na zagovarjanju ciljev, kjer učenci oz. dijaki še niso izkazali znanja.

Ustno zagovarjanje ni loterija in poskušanje sreče, pri učiteljici, če bo učenec ali dijak slučajno dobil “lahka” vprašanja ampak resen študij in priprava osredotočena na cilje, kjer je potrebno izboljšati znanje.

“Nič ne vzame toliko poguma kot ugotovitev, da vas po resnem študiju test sprašuje po edini temi, ki ste jo izpustili. V resničnem življenju vedno veste, na kakšno temo bo “test”. Zmagovalci v resničnem življenju so tisti, ki se trudijo, in ne tisti, ki so odvisni od ugibanja.” (W. Glasser, Vsak učenec je lahko uspešen)

Več (zelo pomembnih) podrobnosti  o tem, kako pripravljati dokaze (nekatere pripravijo učenci sami) in dajati povratne informacije, da učitelj nima preveč dela in, da bo učinek na učenje večji, lahko izveste na posnetku webinarja (ne glede na to kateri predmet poučujete, ker je bistvo v procesu), v predstavitvi mojega primera.

Kako poskrbeti, da bo šlo res za formativno spremljanje in ne delno ocenjevanje, pa izveste tukaj.

Prisluhnite tudi izkušnjam s FS Irene Humar Kobal in pridobite njena gradiva na posnetku webinarja.

CILJI:

• Spoznati obdobja slovenske književnosti,
• razvrstiti avtorje in dela v posamezno obdobje,

z namenom, da lažje razvrščamo avtorje in dela ter jih med seboj primerjamo po načinu pisanja,  poznamo slovensko kulturo, književnost in jezik,  povezujemo znanje obdobij pri slovenščini z zgodovino, LUM, GUM.

POTEK UČENJA:

Učenci so bili razvrščeni v pare (glede na znanje – heterogeno). Vsak par je izžrebal eno obdobje, ki ga je moral predstaviti. Delali so z računalniki v aplikaciji Padlet, in sicer obliko časovnice. V paru sta učenca najprej na spletu poiskala podatke o izbranem obdobju (besedila, slike, posnetki), jih uredila ter vstavila v Padlet. Nastala je časovnica s predstavitvami posameznih obdobij, ki pa niso bila urejena.

S pomočjo slikovnih asociacij so skupaj z učiteljico na tabli napisali obdobja po časovnem zaporedju. Učenci sami so podali slikovno asociacijo za posamezno obdobje.

V padletu so z učiteljico uredili obdobja po zaporedju.

Po končanem delu je vsak par najprej drugim sošolcem predstavil svoje obdobje.

Sledilo je delo na daljavo. Vsak učenec je izžrebal eno obdobje, ki ga je moral predstaviti v obliki zaokroženega besedila in ga oddati v spletni učilnici Moodle, v vtičniku Delavnice.

1. faza: Priprava delavnice – nastavitve – čas, kriterije uspešnosti (po posameznem kriteriju, kjer imajo vrstniki možnost podajati komentarje za posamezen del in na koncu še skupni odziv na celotno predstavitev), dodan je bil primer sestavka, ki si ga učenci pogledajo kot vzorčnega.

2. faza: Faza oddaje, ko so učenci oddali svoje sestavke bodisi kot priložen dokument ali napisali sestavek kar v spletni učilnici.

3. faza: Pregledovanje: Ko so vsi učenci oddali, je učiteljica vsakemu učencu dodelila dva pregledovalca – vrstnika in sebe. Pregledovalci so pregledali nalogo sošolca in mu podali povratno informacijo za posamezen del (aspekt 1 …) in na koncu še povratno informacijo za celotno nalogo (skupen odziv).

4. faza: Ocenjevanje: Ko so vsi učenci ovrednotijo izdelek sošolca, sledi faza ocenjevanja tako, da pregledovalci izdelek vrednotijo v obliki komentarja.

5. faza: Izboljševanje: Vsak učenec je pregledal vrednotenje pregledovalcev in izboljšal svoj izdelek po nasvetu pregledovalcev.  Delo smo skupaj evalvirali in s tem zaključili obdobja v slovenski književnosti.

EVALVACIJA:

pri skupni evalvaciji so učenci povedali, da znajo obdobja razvrstiti po kronološkem zaporedju, znajo napisati sestavek v obliki zaokroženega besedila, pazljivejši so pri pravopisu. Eno obdobje iz slovenske književnosti resnično poznajo, ostale pa vsaj pregledno. Avtorje, ki jih bodo še spoznavali, bodo lažje umestili v obdobje.

Zanimivo se jim je zdelo, da je povratna informacija možna tudi preko spletne učilnice, ne le med poukom, ko večkrat podajajo povratne informacije sošolcem v pisni obliki.

Novo poglavje smo začeli z diagnostiko predzadnja.

Učenci so bili za skupine naključno žrebani s pomočjo palčic. Odgovorili so na 4 vprašanja. Odgovore so zapisali na posted lističe in jih prilepili na plakate z vprašanji. Za vsako vprašanje  je skupina imela svojega poročevalca. Ob tem so otroci ugotovili, da že kar veliko vedo o odstotkih in  nasploh dobili so širšo sliko, da so odstotki res prisotni na vsakem koraku.

Sledilo je preverjanje. Nabor nalog, ki so preverjale različne cilje o znanju odstotkov. Reševali so vsak zase, kar so pač znali rešiti. Učenci do tega trenutka še niso slišali o računanju z odstotki.

Ko je čas potekel sem na glas prebrala rešitve. Kar so imeli prav, so si dali kljukico, ostalo pa so pustili, ničesar niso popravljali niti si dopisovali rešitev, saj so  to preverjanje ponovno rešili po zaključenem poglavju in s tem začutili, kakšen napredek so naredili.

Ob naboru nalog v preverjanju smo se pogovorili, kaj bomo računali in kako je to znanje uporabno v vsakdanjiku. Učenci so pridobili občutek, kaj bomo v tem poglavju počeli.

Sledilo je risnje učne poti. Narisala sem jo na stransko tablo in dopisala etape. Učenci so se lahko že ob tej prvi uri nekako razporedili, kje na tej poti so že. Nekateri so bili že krepko na polovici, nekateri pa še na začetku.

Predstavitev celotnega procesa z idejam za aktivnosti v mojem razredu: FS v mojem razredu

Primer priprave 8.razred: ODVISNOST KOLIČIN

premo in obratno sorazmerje ter preiskava