PRIMERI UČITELJEVPrva triada

V nadaljevanju so opisani primeri učnih ur formativnega spremljanja v prvi triadi. V kolikor bi želeli več informacij, pomoči ali priprav, kontaktirajte učiteljico po e-pošti.
Lahko pa prispevate vaš primer v zakladnico odličnih praks formativnega spremljanja. Kratek opis procesa, nekaj kakovostnih fotografij in pripravo z učnimi listi pošljite na e-naslov na koncu strani.
Renata SešelOPISMENJEVANJE (1. razred)
renata.sesel@guest.arnes.si
OBLIKOVANJE MERIL PISANJA ČRK IN SAMOPRESOJE  (1.r)

Pri procesu opismenjevanja (spoznavanja velikih tiskanih črk) sem sredi letošnjega šolskega leta začela postopoma uvajati korake formativnega spremljanja. Po obisku seminarja in mnogih prebranih člankov o primerih dobre prakse sem le posegla po novem izzivu. Sprva sem bila zelo skeptična in nisem bila prepričana, da bo formativno spremljanje delovalo tudi pri najmlajših šolarjih. Samo delo in napredek učencev pa me je prepričal ravno v nasprotno.

Pri spoznavanju velikih tiskanih črk se mi je zelo pogosto dogajalo, da sem opazila pri učencih, da so po postopnem obravnavanju črk in kasneje zapisov prvih besed, le-te zapisovali vedno slabše. Veliko dela sem imela s popravljanjem njihovih zapisov črk in največkrat moje popravljanje ni padlo na plodna tla.

Z uvedbo formativnega spremljanja pa sem dosegla, da so učenci sami kontrolirali svoje zapise črk, prepoznavali napake pri sebi in sošolcu in tako sama nisem imela več dela s popravljanjem. Pri delu sem jim samo še svetovala ali namignila na kakšno prezrto napako.

V nadaljevanju vam bom predstavila, kako sem se na preprost način lotila formativnega spremljanja pri opismenjevanju.

  1. KORAK: Izdelava piktogramov uspešnosti

Ob slabih in dobrih primerih zapisov črk, so učenci ob pogovoru sami predlagali, kaj je potrebno, da bodo lepo pisali in bodo z delom zadovoljni. Izluščili smo sedem najpomembnejših kriterijev, ki sem jih pripravila v obliki piktogramov. Piktogrami so od takrat naprej ves čas na vidnem mestu učencem.

Merila odličnega zapisa 

  1. KORAK: Pregled piktogramov uspešnosti pred vsako dejavnostjo

Pred vsako dejavnostjo opismenjevanja, prepisov ali zapisov smo sprva skupaj ubesedili kriterije uspešnosti. Na začetku sem to naredila sama, počasi pa sem svoje mesto prepustila učencem, ki so v vlogi učitelja ponovili kriterije in preverili, če sošolci pravilno sedijo in imajo lepo ošiljeno pisalo.

  1. KORAK: Razvijanje samokritičnosti

Počasi sem ugotovila, da so učenci sami opazili napake, ki so jih naredili. Včasih je bil dovolj le namig z očmi ali s prstom in učenec je znal takoj povedati, kaj ni v redu, in napako tudi popraviti. Kritično so lahko sami preverjali svoje zapise, še bolj natančni in motivirani pa so bili pri pregledih zapisov sošolcev.

Po uvedbi teh korakov skorajda več ne uporabljam rdečega pisala za popravljanje nenatančnosti zapisanih črk. Pisalo je v uporabi samo za pozitivne in pohvalne misli.

Posledično so se izboljšali tudi zapisi domačih nalog. Napredek pa je bil viden tudi pri učencih, ki imajo slabše razvito grafomotoriko in pri učencih, ki so hitri, površni ali nemotivirani za delo.

Z uvedbo formativnega spremljanja pri opismenjevanju sama kot učitelj nimam več veliko dela pri popravljanju, sem samo koordinator v razredu. Učenci si pomagajo med seboj in se učijo drug od drugega.

Kristina CencičMERILA PRI LUKOVNEM POUKU
kristina.cencic@osvsmuc.si

OBLIKOVANJE MERIL ODLIČNEGA LIKOVNEGA IZDELKA IN POT UČENJA  (1.r)

Učenci so skupaj z učitlejico oblikovali merila odličnega izdelka.

  1. Ogled in analiza vzorčnih primerov.

  1. Ob pogovoru in opazovanju učencev, oblikovanje meril odličnega izdelka.
  2. Priprava procesnih meril oz. poti priprave izdelka.
  3. Slikanje.
  4. Samopresoja, izboljšave.

LUM_merila uspešnosti_kristina cencic

Še nekaj meril za spremljanje znanja prvošolcev.

KRITERIJI DEKLAMACIJE LIST ZA V ZVEZEK

KRITERIJI ZA GOVORNI NASTOP

ŠPORTNI CILJI – KARTON.odt

Darinka ČobecMERILA ZA BRANJE
darinka.cobec@gmail.com

OBLIKOVANJE MERIL ZA BRANJE (2.r)

Učenci so skupaj z učitlejico oblikovali merila za branje s pomočjo posnetka.

  1. Učiteljica si je z učenci pogledala vzorčni primer branja.
  2. Po ogledu posnetka, je učiteljica z učenci analizirala branje na posnetku. V pomoč so lahko vprašanja: Se vam je zdel način branja v posnetku dober? Kaj je bilo dobro? Kaj bi morala učenka pri branju izboljšati?
  3. Na podlagi pogovora, učitlejica sproti oblikuje merila odličnega branja. Pozorni smo na to, da jih ni preveč (1.r: 3 – 4, 2.r: 5 – 6) in, da jih učenci razumejo (le tako jih bodo znali uporabiti pri izboljšavi svojega branja). Plakati z merili lahko potujejo z učenci iz 1. razreda v drugega… Tako učenci z učiteljico le nadgradijo merila odličnega branja iz preteklega leta.
  4. Sledil je trening branja doma (tudi ob sodelovanju staršev) in spremljanje branja.

BRANJE – formativno

Zelo učinkovit način spremljanja napredka učenca, po nasvetih učitelja in povratni informaciji sošolcev je snemanje. Tako učenci vidijo svoj napredek (če jih posnememo na začetku in na koncu, ali tudi vmes, ko so napredki opazni). Učiteljice sporočajo, da tako učenci bolje opazijo napredek in pridobijo motivacijo.

Izboljšan posnetek branja.

Za oblikovanje meril pri branju, lahko uporabite oba posnetka. Z učenci se pogovorite o razlikah pri branju v prvem ali drugeem posnetku. Tako nastanejo merila odličnega branja.

Za več informacij, se obrnite na Darinko Čobec, izkušeno formativko v 1. triadi, ki vam bo z veseljem odgovorila.

Zahvalujem se Darinki za delitev izkušnje in primerov posnetkov, ki so lahko v pomoč tudi drugim učiteljem pri oblikovanju meril.

Maja Pur TretjakMEDPREDMETNO POVEZOVANJE SLOVENŠČINE IN OKOLJA
maja.pur@guest.arnes.si

Pri ugotavljanju predznanja sem uporabila učno pot slovenščine. Iz črk smo sestavljali zloge, iz zlogov besede, ki poimenujejo živali na kmetiji. Nato smo brali povedi in ugotavljali za katero žival je to značilno. Tako so pridobili potrebno besedišče za opis živali. Trditve pa smo povezali s sliko, fotografijo živali in ugotovili ali žival tudi prepoznamo.

Poslušali smo neumetnostno besedilo – opis in spoznali, da bomo živali opisovali. Ugotovili smo, da moramo biti pri opisu natančni, poznati »prave« besede, ki so značilne za poimenovanje njihovih delov (kljun, greben,…). S poslušanjem smo dobili velik nabor podatkov o živali. Podatke smo uredili v smiselne dele – ključne besede (kakšna je, kje živi,…).

Zanimalo nas je, kje dobimo podatke. Navedli so revije, knjige – enciklopedije, Wikipedijo, v delovnem zvezku. Spoznali, da je to opisovalno besedilo, ker opisuje žival in ni zgodba – žival kot knjižni lik, da ima besedilo naslov, ki nam pove, o čem besedilo govori, da je oblika besedila zapisana v odstavkih – v smiselno zaključenih delih za preglednost. Nato smo se pogovarjali o postopku za iskanje podatkov v besedilu – o procesnih merilih.

Podatke smo želeli predstaviti bolj pregledno. Prišli smo do oblike – ustreznega zapisa, ki jim je poznan – miselni vzorec.

Ko smo prišli skozi ta proces, so načrtovali osebni učni cilj: s kom bodo v paru, katero žival bosta izbrala, kaj bosta uporabila za vir informacij,… Sledilo je zbiranje dokazov.

Dodali smo še ustvarjalnost in nekaj več za vedoželjne učence. Žival so ustvarili iz gline, das mase, iz odpadnega materiala in iz likovnega materiala. Brali so besedila o zanimivosti teh živali. Tako so širili besedišče, utrjevali branje z razumevanjem daljših besedil.

Učenci so pri samoevalvaciji izpostavili, da so se naučili iskati podatke, urediti zapis, da morajo prinesti več knjig, da ločijo opisovalno besedilo od zgodbe. Največ težav jim je povzročalo iskanje podatkov, zapis podatkov (prevečkrat so hoteli zapisati poved), razporeditev vsebine, izbor barve, izbor slik (prevelike, premajhne,…).

Pri naslednjem podobnem delu bodo pozorni na pisavo (estetska, napisana s tankim flomastrom, pravilna, ustrezno velika), na izbor barv (svetle barve ne za pisanje), prinesli bodo več gradiva in pozorni bodo na podatke v besedilu.

Vesna GodlerSPREMLJANJE BRANJA
vesna.godler@guest.arnes.si

DIAGNOSTIKA, CILJI, MERILA

Učenci berejo besedilo (Za prijetne počitnice na morju 1. odstavek – 41 besed; 2. odstavek – 58 besed; 3. odstavek – 54 besed). Po eni minuti branja s svinčnikom označijo do kod so prišli. Nato preštejejo koliko besed je to in število zapišejo na listek. Vsak pove koliko besed je prebral.

Razmišljajo o tem, koliko besedila bi prebral hiter, dober bralec. Ali bi tak bralec razumel kaj je prebral?

Nato glasno preberejo besedilo različni učenci (tisti, ki je prebral največ besed v minuti, ta, ki je prebral srednje število besed in tisti, ki je prebral najmanj besed v minuti).

Pogovarjamo se kaj vse moramo upoštevati pri glasnem branju – nastajajo merila – skupaj z učenci, učitelj spodbuja, bere pretirano napačno, da slišijo razliko. Za vsako merilo damo primer.

Primer meril:

– Berem tekoče (ni zlogovanja)

– Berem razločno

– Berem pravilno (tudi besede polž, volk …, v veže z besedo, prebere kot u, …)

– Berem hitro (povprečno 60-80 besed na minuto)

– Upoštevam ločila (pika, vejica, vprašaj, klicaj)

– Razumem kar preberem

AKCIJA, DOKAZI, SAMOPRESOJA, POVRATNA INFORMACIJA

Učitelj razdeli UL (vadim branje)- diferencirano delo na katerih je zapisano besedilo. Učenci najprej tiho berejo besedilo, nato berejo glasno – individualno pred učiteljem (učitelj posname branje). Ko preberejo se najprej sami ovrednotijo po merilih, ki smo jih zastavili. Učitelj (to lahko delajo tudi učenci v parih, če zmorejo) postavi vprašanja o besedilu, da preveri razumevanje. Povratne informacije ali je odgovor pravilen ali ne, ne poda takoj. Učenec lahko na hitro poišče odgovor tudi v besedilu. Če traja predolgo, učitelj ustavi. Nato poda povratno informacijo še učitelj.

EVALVACIJA

Učenec Primerja svoje ugotovitve doseganja meril z učiteljevimi. Napišejo, kako bodo izboljšali kar jim dela še težave. Oba učna lista spnejo in dajo v mapice. Čez čas proces ponovimo. Vmes večkrat treniramo v razredu in si podelimo stratigije, ki so učencem pomagale k izboljšavam pri branju.

Pri vsakem učencu je viden napredek, kar je razvisno tudi iz slikovnih pomagal pri spremljanju napredka v branju.

PRIPONKA

Priprava na uro in besedila

PRIPRAVA ZA SLJ – BRANJE

Besedila SLJ VGodler

Priprava SLJ branje VGodler

Darinka ČobecLIKOVNA UMETNOST
darinka.cobec@gmail.com

Darinka Čobec z vami deli merila za likovno umetnost, ki so jih na podlagi vzorčnih primerov oblikovali učenci in po analizi ter povratni informaciji nadgrajevali izdelke. Poglejte, kako so jim pomagala merila pri izboljšavah. Opazite razliko PREJ – POTEM ? Levo je končni izdelek, desno vzorčni primer.

Učiteljica poroča, da so bili učenci zelo motivirani, zavzeto in zbrano delali ter na koncu ponosni na izboljšane izdelke.

Primer gosenice za dramsko uprizoritev. Bela – primer izdelka pred povratnimi informacijami sošolcev, pisana – po nasvetu sošolcev. Več v povratni informaciji.

Kristina CencičOKOLJE: Človeško telo
kristina.cencic@guest.arnes.si

CILJ:  Učenec prepozna, pokaže, poimenuje zunanje dele telesa. Učenec pridobi socialne veščine (delo in sodleovanje v paru in skupini) ter delovne navade.

Predznanje: Proces formativnega sprmeljanja s samovrednotenjem (semaforček).

OPIS IZVEDBE

Učence sem zbrala v krogu, jim predstavila prvi cilj, in sicer, da znajo poimenovati zunanje dele človeškega telesa. Skupaj smo prišli do tega, da so to deli glave, trupa, rok in nog. Zatem sem jih izzvala z odprtim vprašanjem, zakaj je dobro poznati dele svojega telesa oz. kdaj lahko to znanje uporabimo. Da spodbudim aktivnost vseh učencev, se poslužujem lesenih palčk, kjer zapišem imena otrok. Ker naključno izberem otroka, ki dobi besedo, so vsi bolj aktivni pri poslušanju in izražanju svojega mnenja.

Zatem sem jim predstavila drugi cilj, da se učijo sodelovalnega učenja. Izzvala sem jih z vprašanjem, katere skupine oz. ekipe so običajno najbolj uspešne? Kaj je pogoj, da ekipa zmaga? Na osnovi tega vprašanja smo skupaj iskali kriterije uspešnosti za skupinsko delo. Otroci so vedeli, da za uspešnost skupine so pomembni dobri odnosi. Poleg tega so imeli izkušnjo, da je potrebna delovna tišina in da vsak nekaj naredi. Dodala sem kriterij, da je delo dokončano.

Ko smo kriterije dobro zastavili, je začelo skupinsko delo. Vsaka skupina je dobila plakat s sliko človeka, zapisati so morali dele telesa. Delo je potekalo v pravem vzdušju, med njimi je potekala dobra komunikacija, delavnost, skrbeli so, da vsak nekaj napiše na plakat in da vlada delovna tišina. Moj cilj je bil dosežen. Želela sem aktivirati njihovo predznanje, želela sem, da so drug drugemu vir učenja in da med njimi poteka sodelovalno učenje. Po 15 minutah smo se zbrali v krogu, na tla sem postavila njihove plakate in kriterije uspešnosti. Radi in realno so vrednotili svoje delo.

V skupinskem delu so imeli možnost soočanja s tem, koliko in katere dele telesa poznajo, zato so lahko realno presodili, kakšno je njihovo predznanje. V pripomoček, ki sem ga izdelala iz filca, so postavljali svoje palčke v žepke. V žepek, kjer je zelena lučka, so se uvrstili otroci, ki so presodili, da poznajo vse zunanje dele telesa. V žepek, kjer je rumena lučka so se uvrstili otroci, ki so presodili, da jih nekaj poznajo in nekaj ne. V žepek, kjer je rdeča lučka, pa so se lahko uvrstili otroci, ki so presodili, da ne poznajo zunanjih delov telesa. Večina otrok je presodila, da ne poznajo vseh delov telesa, le ena deklica je presodila, da večine delov telesa sploh ne pozna. To je bila zame pomembna povratna informacija. Deklico sem v nadaljnjih dejavnosti povsem drugače vključevala kot če ne bi vedela, da delov telesa ne pozna. Povratne informacije, ki jih dobim od učencev najbolj spreminjajo mojo prakso. Zato si večkrat vzamem čas, da jih poslušam. Za zaključek smo zapeli pesem Glava, ramena, kolena … Otroci so se pri tem sprostili, malo razgibali in obenem utrjevali zunanje dele telesa.

Naslednji dan so skupine dobile nazaj svoje plakate. Z rdečim flomastrom so popravili, kar je napačno zapisano oz. kar je manjkalo. Vsaka skupina je dobila kontrolni list, ki jim je pomagal presoditi, kaj je prav in kaj ne. Kljub temu, da je bila dejavnost zahtevna, so bili skupinski izdelki dobro narejeni, saj so popravili in dopolnili, kar je manjkalo. Na koncu smo zapeli in zaplesali Boogie Woogie, se razvedrili, razgibali in še na zabaven način utrjevali znanje.

Naslednji dan sem predstavila Montessori material, ki sem ga izdelala sama. V škatli je tridelni material: slika, beseda in kontrolni list. Cilj je, da otrok k sliki priredi primeren zapis. Otroci so poiskali svoj par in ga postavili sliko in besedo na preprogo. Predstavitev poteka v tišini, velik poudarek je na tem, kako se rokuje z materialom in se samo, da se pravilno postavijo besede k sliki. Temu sledi uporaba kontrolnega lista, ki je sestavljen iz slike in besede obenem. Otroci priredijo kontrolni list in ugotovijo ali so pravilno priredili. Če niso, to samostojno popravijo. Material sam daje povratno informacijo, zato so lahko samostojni. Uporabljajo ga lahko na preprogi, za mizo ali na tleh. Vzamejo jih lahko v času samostojnega dela, pri pouku in tudi v času PB. Za otroke, ki bi radi več in se zanimajo tudi za notranje dele telesa, sem pripravila material za izdelavo knjižice o človeških organih. Na naslovnico so napisali svoje ime, na naslednjih listih pa pobarvali en organ in zapisali, kateri organ je. Te liste smo speli in nastala je knjižica.

Po igri je sledila dejavnost v paru. Vsak par je imel kartonček z zapisanimi deli telesa. Sami so izbrali s kom bodo v paru, glede na to s kom menijo, da se bodo dobro učili in skupaj sta izbrala poljuben prostor, kjer se bosta učila (za mizo, na tleh, klopca) Nekdo izmed njiju najprej bere dele telesa iz kartončka, drugi jih kaže, potem pa vlogi zamenjata. S povratno informacijo sem dobila potrditev, da jim je bila dejavnost zelo všeč. Radi so povedali, kje so si poiskali prostor in kaj so se drug od drugega novega naučili, npr. „Lukas se je od mene naučil, kaj je zapestje, jaz pa od njega, kaj je komolec. En par je poročal, da mu ni bilo všeč, da je njegov sošolec delal smešnice, ko pa bi se on rad učil. Otroci sami so prišli do ugotovitve, da je bila dejavnost zabavna in da ni bilo potrebno se zabavati drugače.

Po vseh teh dejavnosti, ki so spodbujale delavnost in dobro komunikacijo, so urili tudi zunanje dele človeškega telesa. Sledili so dokazi o znanju. Samostojno so v zvezek narisali in napisali dele telesa, ter jih povezali s puščico. Povratno informacijo učencu vedno dajem ustno, izjemoma pisno (npr. 2x letno), in na tak način, da pobarva krogce v razpredelnici, ki jo ima zalepljeno v zvezku. S kašno barvo bo učenec pobarval „lučko“ je odvisno od tega, kako se je učil oz. kaj zna. Skupaj z učencem presodiva s kakšno barvo naj pobarva lučko ali pa mu kar sama povem.

Tukaj imamo primer učenke, ki je imela že dobre temelje in je hitro osvojila še nove izraze. Dosegla je najvišji nivo znanja. Največ veselja pa meni prinesejo otroci, ki sprva nimajo vseh zelenih lučk in prihajajo k meni z željo, da dokažejo, da sedaj pa znajo vse. V tem sklopu so mi na primer rekli: „Učiteljica, jaz vem, kaj je peta, ali me lahko vprašaš za zeleno lučko.“ Ena deklica me je neprestano gnjavila rekoč, da se je naučila, kako poskrbi za svoje zdravje, a ni znala dovolj. Prisluhnila sem ji vsaj sedemkrat, in šele osmič je dokazala, da res razume in da zna povedati. Ves čas je mislila, da že vse zna, ko pa je dobila povratno informacijo, je vedela, česa še ne zna in kaj se mora naučiti, da bo uspešna. Poskušala je znova in znova in ji je uspelo. Sedaj so samo trije učenci, od sedemindvajsetih, ki niso dosegli najvišjega nivoja znanja.

PRIPONKA: 

Merila in pripomočki

Kristina KRITERIJI USPEŠNOSTI LUM

https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/telo-1_z.jpg
https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/telo-2_z.jpg
https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/telo3_z.jpg
Maja Pur TretjakSPREMLJANJE BRANJA
maja.pur@guest.arnes.si

1. PREDZNANJE

Pogovor o branju in pomembnosti branja.

2. NAMEN UČENJA IN

Pogovor z učenci o cilju. Osmišljanje cilja.MERILA USPEŠNOSTI

S poskusnimi branji (vzorčnimi primeri) oblikujemo merila dobrega branja.

Uspešen/a bom, ko bom bral/a …

3. PRIDOBIVANJE RAZNOVSTNIH DOKAZOV

Dokaze zbiramo v BRALNEM ZVEZKU, kamor beležimo: kdaj beremo, kaj beremo, komu beremo, kako beremo.

· branje med odmori,· branje pred poukom,

· branje med poukom,

· branje po pouku,

· branje zunaj,

· branje v knjižnici,

· individualno branje,

· branje v paru,

· branje v skupini

MEDVRSTNIŠKO VREDNOTENJE

Kot prijetno doživetje in kot metoda privzgajanja bralnih navad imamo ŠOLSKO BRANJE (bralni krog-vsak petek 1 šolska ura), namenimo samo branju, pripovedovanju, poslušanju. Izmenjamo si mnenja o knjigi, pisateljih/pesnikih in kritično presojamo sošolce/sošolke glede tehnike branja, izbora in vsebine pripovedovanega. Večkrat sem učiteljica bralni model, tako da učenci slišijo tekoče branje. S tem ostajajo navdušeni poslušalci in bralci. V razredu imamo KNJIŽNI KOTIČEK, kamor učenci prinašajo knjige, nato pa so te na voljo vsem učencem. Slednji si jo izberejo glede na tematiko, ki jo obravnavamo, ali glede na njihove lastne želje. Učenci drug drugemu podajajo povratno informacijo. Začnejo s povedjo:

»Moje mnenje je, da si …(kaj je bilo uspešno in kaj bi lahko izboljšal).«

Mnenja so podana o tem:

– kako bere učenec (upoštevamo merila za branje),

– kako pripoveduje (upoštevana merila za obnovo) in

– o izboru knjige (utemelji svoje mnenje).

5. SAMOEVALVACIJA

Vsaka dva meseca vrednotimo svoje branje in naredimo načrt za naprej. Učenec prebere besedilo po lastnem izboru.

Merila branje

https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/merila-branje-MPtretjak-e1577644594193.png
https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/samopresoja-MPT2.png
https://formativno.si/wp-content/uploads/2019/12/samopresoja-MPT1.png