PRIMERI UČITELJEVPrva triada

Učiteljica v prvem razredu, ki se veseli poučevanja, učenja in soustvarjanja z učenci, brez delovnih zvezkov, z vami deli tole knjižico spremljanja doseženih ciljev. Datoteka (pdf) se nahaja tukaj: moja pot ucenja z.

Wordova datoteka je dostopna tukaj. Datoteko si lahko shranite na vaš računalnik in po želji prilagodite vašemu načinu poučevanja.

OPIS ŽIVALI (2.r) lahko kot MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

1. UGOTAVLJANJE PREDZNANJA: Kaj vem o živalih? Kaj me še zanima?
2. RISANJE POTI UČENJA: Učenci so pri nastajanju poti aktivno vključeni, narišejo si jo v zvezek in v procesu si označujejo, kje so ter načrtujejo naslednji korak. Tako se učijo postopnega sprejemanja odgovornosti in spoznavajo proces učenja: Kaj znam? Kaj sem naredil? Kaj bo moj naslednji korak?
3. AKCIJA, DOKAZI: Na poti učenja nastajajo dokazi o znanju in napredku (npr. miselni vzorec).
4. MERILA: Ob prvih vzorčnih primerih govornih nastopov učiteljica z učenci sooblikuje merila odličnega govornega nastopa.
5. POSKUSNI NASTOPI IN IZBOLJŠEVANJE: Učenci pripovedujejo drug drugemu. Ob nastopih delajo samopresoje, podajajo drug drugemu povratne informacije (Dobro je bilo … Uspelo ti je … Predlagam, da izboljšaš še …). Pred končnim nastopom učenci pripovedujejo doma še staršem, ki jim tudi lahko dajo nasvet za izboljšanje.
6. KONČNI NASTOP pred razredom, učiteljico, samopresoja in po potrebi ocena.

Zahvaljujem se Darinki in Evi Ambrož Hažič za delitev izkušnj in primerov.

V 2. razredu smo obravnavnavali GEOMETRIJSKA TELESA po metodi formativnega spremljanja. Z učenci smo sooblikovali merila uspešnosti za opis telesa. Ko so učenci opisovali telesa so dobili povratno informacijo kritičnega prijatelja.

Glede na to, da učenci nekatere cilje geometrijskih teles dosegajo že v 1. razredu, smo se odločile da bo učenje potekalo po sledečih korakih:

1. KORAK: DIAGNOSTIKA  PREDZNANJA

Učence smo razdelile v skupine in jim pred obravnavo vsebine o geometrijskih telesih razdelile učne liste (slika desno).

Po zaključenem skupinskem delu smo učne liste skupaj pregledali in jih shranili.

Nato smo nekaj naslednjih ur namenili obravnavi vsebine s ciljem: Učenec zna poimenovati osnovna geometrijska telesa in jih opisati.

2. KORAK: SOOBLIKOVANJE MERIL USPEŠNOSTI

Učiteljice smo učencem predstavile tri primere opisov geometrijskih teles. To smo naredile tako, da smo z učenci zamenjali vloge. Učenci so postali učiteljice, učiteljice pa učenci. Po odigranih primerih, smo z učenci  analizirali kakovost opisov teles, ki so jih predstavile učiteljice.  Učenci so ugotavljali, kateri primer se jim je zdel najboljši in zakaj ter podali namige za izboljšave. Ob skupnem pogovoru so tako nastala merila uspešnosti, ki so bila vse nadaljnje ure prilepljena na tabli. Tako so imeli učenci možnost  večkratnega vpogleda vanje ob različnih aktivnostih.

3. KORAK: RAZVIJANJE SAMOVREDNOTENJA IN  POVRATNE INFORMACIJE  KRITIČNEGA PRIJATELJA

Učenci so individualno predstavili izbrano geometrijsko telo. Dejavnosti, ki so vključevale opisovanje in poimenovanje geometrijskih teles smo snemali, da so imeli učenci možnost samovrednotenja in nadgradnje znanja ob ogledu posnetka. Mlajši učenci  najbolje opazijo napake in jih odpravijo, ko se vidijo. Včasih jim povratna informacija sošolcev ali učiteljice ni dovolj.

Sošolci so sodelovali kot kritični prijatelji učenca, ki je predstavil geometrijsko telo. Po vsaki zaključeni predstavitvi je učenec, ki je opisal telo dobil povratno informacijo sošolcev z barvnimi svinčniki (RDEČA, RUMENA IN ZELENA BARVICA) in utemeljitvijo. Pohvalili so, kar je bilo dobro in predlagali izboljšave.

Za vsako uspešno poimenovano in opisano geometrijsko telo so učenci napredovali po lestvi, ki je bila narisana na tabli ter tako spremljali lasten napredek in učinek učenja.

4. KORAK: UČINEK UČENJA

Ob zaključku vsebine smo ponovili dejavnost, s katero smo pred obravnavo preverjali učenčevo predznanje. Učencem smo ponovno razdelile enake učne liste. Po zaključku reševanja so jih primerjali s tistimi, ki so jih reševali na začetku obravnavane vsebine in opazili napredek v znanju, kar je na učence delovalo zelo motivacijsko.

SPOZNANJA

Učenci so bili za delo zelo motivirani za učenje ob pomoči meril in spremljanju lastnega napredka s pomočjo lestve. Prav plezanje po lestvi jim je omogočilo uvid v napredek. Merila pa so bila v pomoč pri podajanju povratne informacije in samopresoji. Vsak učenec si je želel splezati do vrha, zato smo kar nekaj ur namenili opisovanju in poimenovanju teles. Vsi učenci so ob zaključku procesa učenja brez težav dosegli zastavljene cilje in standarde znanja.

Merila in spremljanje učinka učenja delajo učenje vidno, učencu sporočajo, kako dobro dosega cilj.

Pri učencih 1. razreda so faze branja, v katerih je ob prihodu v šolo posamezen učenec zelo različne, saj učenci prihajajo z različnim predznanjem. Na razvoj tehnike branja vpliva veliko dejavnikov. Pri spodbujanju učencev za razvoj bralne tehnike je zelo pomemben dejavnik učitelj, saj je prav on tisti, ki naj bi pri učencu povečal njegovo motivacijo za branje.

Pri procesu učenja branja sva sredi letošnjega šolskega leta začeli postopoma uvajati korake formativnega spremljanja. Obe učiteljici v 1. razredu sva se v šolskem letu 2021/21 vključili v projekt formativnega spremljanja, kjer sva se udeležili raznih izobraževanj in delavnic na omenjeno temo.  Želeli sva doseči, da bi se učenci naučili samopresoje lastnega branja, presoje branja sošolcev in zavedanja, kaj morajo narediti, da bi izboljšali svoje branje.

V nadaljevanju vam bova predstavili, kako sva se lotili formativnega spremljanja pri usvajanju branja.

1. KORAK: Prikaz različnih stopenj branja (trije vzorčni primeri branja)

V začetku sva učiteljici učencem najprej prikazali tri vzorčne primere branja (od najmanj uspešnega do najuspešnejša zgleda). To sva naredili tako, da sva prizore odigrali. Ena učiteljica je bila učenka, druga pa učiteljica. Odigrale sva najprej vzorčni primer branja, kjer so bile vidne začetne težave pri osvajanju branja. Enak postopek sva nadaljevali pri ostalih dveh vzorčnih primerih. Učenci so prek zgodbice in odigranih prizorov ugotovili, da je zelo pomemben dejavnik vztrajnost in vsakodnevna vaja.

2. KORAK: Izdelava piktogramov uspešnosti

Po predstavljenih vzorčnih primerih, sva učence spodbudili, da so sami predlagali, kaj bi morali učenki  upoštevati, da bolje brali in bili z branjem bolj zadovoljni. Skupaj z učenci smo določili kriterije oz. merila odličnega branja. Prikazali smo jih piktogrami.

Da bi učenci lažje razumeli, kdaj bodo pri branju uspešni in da bi se zavedali lastnega napredka, sva izdelali »POT BRANJA« in jo postavili v razredu na razredni pano (slika na desni).

MERILA USPEŠNEGA BRANJA (piktogrami na desni):

Škratek (polglasnik)

Poznavanje vseh velikih tiskanih črk

Črkovanje

Vezano branje

Branje krajših besed

Branje daljših besed

Tekoče branje

Razumevanje prebranega besedila

3. KORAK: Večkratno pregledovanje kriterijev  oz. meril uspešnosti pred dejavnostmi, ki vključujejo branje

V začetku sva kriterije uspešnosti pred raznimi dejavnostmi predstavljali učiteljici, kasneje pa tudi učenci sami. Kriterije smo pred različnimi bralnimi dejavnostmi večkrat obnovili, da so jih učenci ponotranjili.

4. KORAK: Razvijanje samokritičnosti in modela kritičnega prijatelja

Delo v paru in vrednotenje sošolca ob prikazanih merilih uspešnosti ter prikaz na modelu »POT BRANJA«: Otrokom sva pot branja prikazali na nekoliko bolj zabaven način (vožnja z avtomobilčki). Po tem, ko je en učenec v paru poslušal branje drugega učenca, je potekalo vrednotenje branja. Nato sta učenca vlogi zamenjala. Pri presojanju sva učence vzpodbujali, da so najprej povedali, kaj je bilo pri branju pozitivnega, kje je bil učenec uspešen in šele nato so povedali, kaj bi lahko še izboljšal. Učenci so se naučili zelo dobro ubesediti merila, ki jih že dosegajo in se zavedali, na čem morajo še delati ter na kakšen način bodo to dosegli.

Glede na to, da sva bili v razredu pri dejavnostih branja vedno prisotni obe učiteljici, sva se odločili za načrtno snemanje učencev, ker bi jim tako omogočili boljšo samopresojo in uvid v napredek (posnetek začetnega branja in vmesnega napredovanja proti cilju). Tudi pri učiteljevi presoji sva si pomagali z ogledom posnetka. Tak način nama je omogočil tudi natančno spremljanje individualnega napredka posameznega učenca in boljše intervencije za izboljšanje branja. Preko posnetkov so tudi učenci sami ugotavljali svoj in sošolčev napredek. S tem sva dosegli tudi večjo motivacijo učencev za branje.

FS pot branja avtomobilčki za učence

SPREMLJANJE NAPREDKA Z MAGNETKI

Kako omogočiti učencem pregled nad lastnim napredkom v procesu učenja?

Učitelji vsakodnevno opazujemo otroke pri učenju in ugotavljamo, ali gre učenje v pravo smer, ali učenci dosegajo cilje, ali se učenje odvija s primerno hitrostjo ter iščemo priložnosti za izboljšave procesa. V procesu formativnega spremljanja je pomembno, da tudi učenec razmišlja o tem, ali je že dosegel cilj, kje na poti do cilja se nahaja in kaj bo njegov naslednji korak (metakognitivne strategije). Z namenom, da bi učence bolje usmerila v samoregulativne veščine, sem jim omogočila spremljanje napredka z magnetki, na katerih so napisana njihova imena. Z njimi lahko spremljam razmišljanje učencev, preverjam predznanje, dobim informacijo o tem, kako vrednotijo svoje delo in o tem, kje so na poti do cilja.

PRIMER UČENJA ČRK PRI SLOVENŠČINI

Pri uri slovenščine sem opazovala, kako se samostojno učijo velike pisane črke. Ugotavljala sem, da gre učenje prepočasi, glede na to, da smo na začetku temeljito razložili, kako bo vse potekalo in naredili dva primera skupaj. Iskala sem rešitve, kako jih spodbuditi, da se bodo hitreje učili (vendar ne površno) in tako prej prišli na cilj: “Znam vse velike pisane črke”.

Na tablo sem narisala pot učenja, ki ponazarja učenje črk (slika 1). Zaupala sem jim, da je moja želja, da se danes pri uri slovenščine (do konca ure je bilo še 20 minut) naučijo vsaj eno črko. Eden izmed učencev me je vprašal, kaj se bo zgodilo, če se bo naučil 2 črki. Razložila sem, da bo tako dosegel drugi cilj na poti h končnemu. Učenci so se zakopali v delo in v veliki večini dosegli cilj. Deček, ki me je vprašal, kaj bo, če se nauči dve črki, je s ponosom dosegel svoj zastavljeni cilj.

Učenci so me pri naslednji uri prosili, če jim zopet na tablo narišem pot učenja, po kateri se bodo premikali, ko bodo usvajali nove črke (slika 2). Všeč jim je bilo, da so se za vsako naučeno črko premaknili naprej proti končnemu cilju. Tako je vsak napredoval s svojim tempom, pri učenju so bili bolj zavzeti in osredotočeni na kakovostno opravljeno delo. Sama sem navdušeno  spremljala njihov napredek in samostojnost pri učenju.

PRIMER LIKOVNE UMETNOSTI

V istem tednu so me učenci presenetili z odgovornostjo, zavzetostjo in zbranostjo  tudi pri likovni umetnosti. Izvesti so morali likovno nalogo, pri kateri so iz kolaž papirja izrezovali koščke in jih nato skladno z navodili lepili okrog barvnega papirja.

Najprej sem jim predstavila cilj ure, nato smo ob vzorčnih primerih z učenci oblikovali kriterije uspešnosti oz. merila kakovostnega izdelka. Po njihovem nareku sem jih zapisala na tablo (slika 3).

Ko so začeli z delom, so se spomnili na magnetke in me prosili, če jim na tablo lahko narišem pot učenja. Vprašala sem jih, kako bodo magnetke prestavljali, kakšni bodo koraki (vmesni cilji oz. procesna merila). Predlagali so, da bodo magnetek premaknili stopnjo višje, ko bodo nalepili vse oblike ob eni stranici pravokotnika (kolaž papirja) (slika 4).

V letošnjem šolskemu letu se še ni zgodilo, da bi v dogovorjenem času (dveh šolskih urah) vsi učenci zaključili likovno delo. Vedno jih je nekaj, ki imajo svoj izdelek nedokončan. Tokrat pa so bili uspešni vsi. Sledili so korakom (procesnim merilom) in kriterijem uspešnosti. Vsem, z izjemo enega učenca, je uspelo narediti nadpovprečen izdelek, ki ustreza merilom uspešnosti (slika 5).

Več o poti učenja: https://formativno.si/primeri/podpora-fs/ 

Webinar  Poti učenja, s primeri od 1.razreda do konca OŠ je dosegljiv na  https://formativno.thinkific.com/courses/pot-ucenja-ucne-spretnosti-in-brezno-ucenja

UČENEC UČENCU UČITELJ

Kako vpeljati samopreverjanje v 1. razredu?

Vsak učitelj se je že znašel v situaciji, ko mu je veliko učencev naenkrat prineslo svoje delo v pregled. Ko sem se kot razredničarka v 1. razreda znašla v taki situaciji, sem se zagnano lotila pregledovanja zapisov učencev. Želela sem namreč, da bi vsi dobili kakovostno povratno informacijo in nadaljevali z delom.

Popravljanje vseh izdelkov mi je vzelo veliko časa. Zato sem iskala način, s katerim bi učenci lahko hitreje pomagali sami. Domislila sem se sistema ”UČENEC UČENCU UČITELJ”, ki sem ga postopoma vpeljala v razredu.

Učencem sem predstavila plakate s 4. koraki in nazornimi primeri uporabe (kako si pregledam nalogo, kako upoštevam merila kakovosti za posamezen izdelek – npr. lepopis…). Začeli smo jih dosledno uporabljati ob vsaki samostojni aktivnosti učencev.

1. SAM PREGLEDAM SVOJE DELO.
2. SOŠOLEC PREGLEDA MOJE DELO.
3. ČE JE POTREBNO POPRAVIM.
4. SVOJE DELO POKAŽEM UČITELJICI.

Učenci, ki so še vedno hiteli k meni z nalogo, brez da bi upoštevali zgoraj navedene korake, sem opozorila z dvigom roke in štirimi iztegnjenimi, ki so nakazovali 4 korake. Tako neverbalno sporočilo ni zmotilo ostalih učencev v razredu. Zanimivo mi je bilo, kako so se takoj spomnili, se vrnili v klop ter zbrano upoštevali korake.

UGOTOVITVE IN POZITIVNI VPLIVI

• Učenci so postali bolj samostojni.
• Učili so se iz lastnih in tujih napak.
• Utrdili so svoje znanje, ko so pregledovali delo sošolcev.
• Pridobila sem več časa za podajanje kakovostne povratne informacije učencem.
• Učenci so imeli v zvezku manj popravkov učiteljice, kar je pozitivno delovalo na njihovo samopodobo.
• Napaka je postala priložnost za izboljšanje in nadgradnjo znanja.

Datoteke

KORAKI SAMOPREGLEDOVANJA

KORAKI SAMOPREGLEDOVANJA (word)

Petra Mekiš, OŠ Vojke Šmuc Izola, PŠ Korte

OBLIKOVANJE MERIL PISANJA ČRK IN SAMOPRESOJE  (1.r)

Pri procesu opismenjevanja (spoznavanja velikih tiskanih črk) sem sredi letošnjega šolskega leta začela postopoma uvajati korake formativnega spremljanja. Po obisku seminarja in mnogih prebranih člankov o primerih dobre prakse sem le posegla po novem izzivu. Sprva sem bila zelo skeptična in nisem bila prepričana, da bo formativno spremljanje delovalo tudi pri najmlajših šolarjih. Samo delo in napredek učencev pa me je prepričal ravno v nasprotno.

Pri spoznavanju velikih tiskanih črk se mi je zelo pogosto dogajalo, da sem opazila pri učencih, da so po postopnem obravnavanju črk in kasneje zapisov prvih besed, le-te zapisovali vedno slabše. Veliko dela sem imela s popravljanjem njihovih zapisov črk in največkrat moje popravljanje ni padlo na plodna tla.

Z uvedbo formativnega spremljanja pa sem dosegla, da so učenci sami kontrolirali svoje zapise črk, prepoznavali napake pri sebi in sošolcu in tako sama nisem imela več dela s popravljanjem. Pri delu sem jim samo še svetovala ali namignila na kakšno prezrto napako.

V nadaljevanju vam bom predstavila, kako sem se na preprost način lotila formativnega spremljanja pri opismenjevanju.

1. KORAK: Izdelava piktogramov uspešnosti

Ob slabih in dobrih primerih zapisov črk, so učenci ob pogovoru sami predlagali, kaj je potrebno, da bodo lepo pisali in bodo z delom zadovoljni. Izluščili smo sedem najpomembnejših kriterijev, ki sem jih pripravila v obliki piktogramov. Piktogrami so od takrat naprej ves čas na vidnem mestu učencem.

Merila odličnega zapisa 

2. KORAK: Pregled piktogramov uspešnosti pred vsako dejavnostjo

Pred vsako dejavnostjo opismenjevanja, prepisov ali zapisov smo sprva skupaj ubesedili kriterije uspešnosti. Na začetku sem to naredila sama, počasi pa sem svoje mesto prepustila učencem, ki so v vlogi učitelja ponovili kriterije in preverili, če sošolci pravilno sedijo in imajo lepo ošiljeno pisalo.

3. KORAK: Razvijanje samokritičnosti

Počasi sem ugotovila, da so učenci sami opazili napake, ki so jih naredili. Včasih je bil dovolj le namig z očmi ali s prstom in učenec je znal takoj povedati, kaj ni v redu, in napako tudi popraviti. Kritično so lahko sami preverjali svoje zapise, še bolj natančni in motivirani pa so bili pri pregledih zapisov sošolcev.

Po uvedbi teh korakov skorajda več ne uporabljam rdečega pisala za popravljanje nenatančnosti zapisanih črk. Pisalo je v uporabi samo za pozitivne in pohvalne misli.

Posledično so se izboljšali tudi zapisi domačih nalog. Napredek pa je bil viden tudi pri učencih, ki imajo slabše razvito grafomotoriko in pri učencih, ki so hitri, površni ali nemotivirani za delo.

Z uvedbo formativnega spremljanja pri opismenjevanju sama kot učitelj nimam več veliko dela pri popravljanju, sem samo koordinator v razredu. Učenci si pomagajo med seboj in se učijo drug od drugega.

OBLIKOVANJE MERIL ODLIČNEGA LIKOVNEGA IZDELKA IN POT UČENJA  (1.r)

Učenci so skupaj z učitlejico oblikovali merila odličnega izdelka.

1. Ogled in analiza vzorčnih primerov.

1. Ob pogovoru in opazovanju učencev, oblikovanje meril odličnega izdelka.
2. Priprava procesnih meril oz. poti priprave izdelka.
3. Slikanje.
4. Samopresoja, izboljšave.

LUM_merila uspešnosti_kristina cencic

Še nekaj meril za spremljanje znanja prvošolcev.

KRITERIJI DEKLAMACIJE LIST ZA V ZVEZEK

KRITERIJI ZA GOVORNI NASTOP

ŠPORTNI CILJI – KARTON.odt

OBLIKOVANJE MERIL ZA BRANJE (2.r)

Učenci so skupaj z učitlejico oblikovali merila za branje s pomočjo posnetka.

1. Učiteljica si je z učenci pogledala vzorčni primer branja.
2. Po ogledu posnetka, je učiteljica z učenci analizirala branje na posnetku. V pomoč so lahko vprašanja: Se vam je zdel način branja v posnetku dober? Kaj je bilo dobro? Kaj bi morala učenka pri branju izboljšati?
3. Na podlagi pogovora, učitlejica sproti oblikuje merila odličnega branja. Pozorni smo na to, da jih ni preveč (1.r: 3 – 4, 2.r: 5 – 6) in, da jih učenci razumejo (le tako jih bodo znali uporabiti pri izboljšavi svojega branja). Plakati z merili lahko potujejo z učenci iz 1. razreda v drugega… Tako učenci z učiteljico le nadgradijo merila odličnega branja iz preteklega leta.
4. Sledil je trening branja doma (tudi ob sodelovanju staršev) in spremljanje branja.

BRANJE – formativno

Zelo učinkovit način spremljanja napredka učenca, po nasvetih učitelja in povratni informaciji sošolcev je snemanje. Tako učenci vidijo svoj napredek (če jih posnememo na začetku in na koncu, ali tudi vmes, ko so napredki opazni). Učiteljice sporočajo, da tako učenci bolje opazijo napredek in pridobijo motivacijo.

Izboljšan posnetek branja.

Za oblikovanje meril pri branju, lahko uporabite oba posnetka. Z učenci se pogovorite o razlikah pri branju v prvem ali drugeem posnetku. Tako nastanejo merila odličnega branja.

Za več informacij, se obrnite na Darinko Čobec, izkušeno formativko v 1. triadi, ki vam bo z veseljem odgovorila.

Zahvalujem se Darinki za delitev izkušnje in primerov posnetkov, ki so lahko v pomoč tudi drugim učiteljem pri oblikovanju meril.

Pri ugotavljanju predznanja sem uporabila učno pot slovenščine. Iz črk smo sestavljali zloge, iz zlogov besede, ki poimenujejo živali na kmetiji. Nato smo brali povedi in ugotavljali za katero žival je to značilno. Tako so pridobili potrebno besedišče za opis živali. Trditve pa smo povezali s sliko, fotografijo živali in ugotovili ali žival tudi prepoznamo.

Poslušali smo neumetnostno besedilo – opis in spoznali, da bomo živali opisovali. Ugotovili smo, da moramo biti pri opisu natančni, poznati »prave« besede, ki so značilne za poimenovanje njihovih delov (kljun, greben,…). S poslušanjem smo dobili velik nabor podatkov o živali. Podatke smo uredili v smiselne dele – ključne besede (kakšna je, kje živi,…).

Zanimalo nas je, kje dobimo podatke. Navedli so revije, knjige – enciklopedije, Wikipedijo, v delovnem zvezku. Spoznali, da je to opisovalno besedilo, ker opisuje žival in ni zgodba – žival kot knjižni lik, da ima besedilo naslov, ki nam pove, o čem besedilo govori, da je oblika besedila zapisana v odstavkih – v smiselno zaključenih delih za preglednost. Nato smo se pogovarjali o postopku za iskanje podatkov v besedilu – o procesnih merilih.

Podatke smo želeli predstaviti bolj pregledno. Prišli smo do oblike – ustreznega zapisa, ki jim je poznan – miselni vzorec.

Ko smo prišli skozi ta proces, so načrtovali osebni učni cilj: s kom bodo v paru, katero žival bosta izbrala, kaj bosta uporabila za vir informacij,… Sledilo je zbiranje dokazov.

Dodali smo še ustvarjalnost in nekaj več za vedoželjne učence. Žival so ustvarili iz gline, das mase, iz odpadnega materiala in iz likovnega materiala. Brali so besedila o zanimivosti teh živali. Tako so širili besedišče, utrjevali branje z razumevanjem daljših besedil.

Učenci so pri samoevalvaciji izpostavili, da so se naučili iskati podatke, urediti zapis, da morajo prinesti več knjig, da ločijo opisovalno besedilo od zgodbe. Največ težav jim je povzročalo iskanje podatkov, zapis podatkov (prevečkrat so hoteli zapisati poved), razporeditev vsebine, izbor barve, izbor slik (prevelike, premajhne,…).

Pri naslednjem podobnem delu bodo pozorni na pisavo (estetska, napisana s tankim flomastrom, pravilna, ustrezno velika), na izbor barv (svetle barve ne za pisanje), prinesli bodo več gradiva in pozorni bodo na podatke v besedilu.

DIAGNOSTIKA, CILJI, MERILA

Učenci berejo besedilo (Za prijetne počitnice na morju 1. odstavek – 41 besed; 2. odstavek – 58 besed; 3. odstavek – 54 besed). Po eni minuti branja s svinčnikom označijo do kod so prišli. Nato preštejejo koliko besed je to in število zapišejo na listek. Vsak pove koliko besed je prebral.

Razmišljajo o tem, koliko besedila bi prebral hiter, dober bralec. Ali bi tak bralec razumel kaj je prebral?

Nato glasno preberejo besedilo različni učenci (tisti, ki je prebral največ besed v minuti, ta, ki je prebral srednje število besed in tisti, ki je prebral najmanj besed v minuti).

Pogovarjamo se kaj vse moramo upoštevati pri glasnem branju – nastajajo merila – skupaj z učenci, učitelj spodbuja, bere pretirano napačno, da slišijo razliko. Za vsako merilo damo primer.

Primer meril:

– Berem tekoče (ni zlogovanja)

– Berem razločno

– Berem pravilno (tudi besede polž, volk …, v veže z besedo, prebere kot u, …)

– Berem hitro (povprečno 60-80 besed na minuto)

– Upoštevam ločila (pika, vejica, vprašaj, klicaj)

– Razumem kar preberem

AKCIJA, DOKAZI, SAMOPRESOJA, POVRATNA INFORMACIJA

Učitelj razdeli UL (vadim branje)- diferencirano delo na katerih je zapisano besedilo. Učenci najprej tiho berejo besedilo, nato berejo glasno – individualno pred učiteljem (učitelj posname branje). Ko preberejo se najprej sami ovrednotijo po merilih, ki smo jih zastavili. Učitelj (to lahko delajo tudi učenci v parih, če zmorejo) postavi vprašanja o besedilu, da preveri razumevanje. Povratne informacije ali je odgovor pravilen ali ne, ne poda takoj. Učenec lahko na hitro poišče odgovor tudi v besedilu. Če traja predolgo, učitelj ustavi. Nato poda povratno informacijo še učitelj.

EVALVACIJA

Učenec Primerja svoje ugotovitve doseganja meril z učiteljevimi. Napišejo, kako bodo izboljšali kar jim dela še težave. Oba učna lista spnejo in dajo v mapice. Čez čas proces ponovimo. Vmes večkrat treniramo v razredu in si podelimo stratigije, ki so učencem pomagale k izboljšavam pri branju.

Pri vsakem učencu je viden napredek, kar je razvisno tudi iz slikovnih pomagal pri spremljanju napredka v branju.

PRIPONKA

Priprava na uro in besedila

PRIPRAVA ZA SLJ – BRANJE

Besedila SLJ VGodler

Priprava SLJ branje VGodler

Darinka Čobec z vami deli merila za likovno umetnost, ki so jih na podlagi vzorčnih primerov oblikovali učenci in po analizi ter povratni informaciji nadgrajevali izdelke. Poglejte, kako so jim pomagala merila pri izboljšavah. Opazite razliko PREJ – POTEM ? Levo je končni izdelek, desno vzorčni primer.

Učiteljica poroča, da so bili učenci zelo motivirani, zavzeto in zbrano delali ter na koncu ponosni na izboljšane izdelke.

Primer gosenice za dramsko uprizoritev. Bela – primer izdelka pred povratnimi informacijami sošolcev, pisana – po nasvetu sošolcev. Več v povratni informaciji.

CILJ:  Učenec prepozna, pokaže, poimenuje zunanje dele telesa. Učenec pridobi socialne veščine (delo in sodleovanje v paru in skupini) ter delovne navade.

Predznanje: Proces formativnega sprmeljanja s samovrednotenjem (semaforček).

OPIS IZVEDBE

Učence sem zbrala v krogu, jim predstavila prvi cilj, in sicer, da znajo poimenovati zunanje dele človeškega telesa. Skupaj smo prišli do tega, da so to deli glave, trupa, rok in nog. Zatem sem jih izzvala z odprtim vprašanjem, zakaj je dobro poznati dele svojega telesa oz. kdaj lahko to znanje uporabimo. Da spodbudim aktivnost vseh učencev, se poslužujem lesenih palčk, kjer zapišem imena otrok. Ker naključno izberem otroka, ki dobi besedo, so vsi bolj aktivni pri poslušanju in izražanju svojega mnenja.

Zatem sem jim predstavila drugi cilj, da se učijo sodelovalnega učenja. Izzvala sem jih z vprašanjem, katere skupine oz. ekipe so običajno najbolj uspešne? Kaj je pogoj, da ekipa zmaga? Na osnovi tega vprašanja smo skupaj iskali kriterije uspešnosti za skupinsko delo. Otroci so vedeli, da za uspešnost skupine so pomembni dobri odnosi. Poleg tega so imeli izkušnjo, da je potrebna delovna tišina in da vsak nekaj naredi. Dodala sem kriterij, da je delo dokončano.

Ko smo kriterije dobro zastavili, je začelo skupinsko delo. Vsaka skupina je dobila plakat s sliko človeka, zapisati so morali dele telesa. Delo je potekalo v pravem vzdušju, med njimi je potekala dobra komunikacija, delavnost, skrbeli so, da vsak nekaj napiše na plakat in da vlada delovna tišina. Moj cilj je bil dosežen. Želela sem aktivirati njihovo predznanje, želela sem, da so drug drugemu vir učenja in da med njimi poteka sodelovalno učenje. Po 15 minutah smo se zbrali v krogu, na tla sem postavila njihove plakate in kriterije uspešnosti. Radi in realno so vrednotili svoje delo.

V skupinskem delu so imeli možnost soočanja s tem, koliko in katere dele telesa poznajo, zato so lahko realno presodili, kakšno je njihovo predznanje. V pripomoček, ki sem ga izdelala iz filca, so postavljali svoje palčke v žepke. V žepek, kjer je zelena lučka, so se uvrstili otroci, ki so presodili, da poznajo vse zunanje dele telesa. V žepek, kjer je rumena lučka so se uvrstili otroci, ki so presodili, da jih nekaj poznajo in nekaj ne. V žepek, kjer je rdeča lučka, pa so se lahko uvrstili otroci, ki so presodili, da ne poznajo zunanjih delov telesa. Večina otrok je presodila, da ne poznajo vseh delov telesa, le ena deklica je presodila, da večine delov telesa sploh ne pozna. To je bila zame pomembna povratna informacija. Deklico sem v nadaljnjih dejavnosti povsem drugače vključevala kot če ne bi vedela, da delov telesa ne pozna. Povratne informacije, ki jih dobim od učencev najbolj spreminjajo mojo prakso. Zato si večkrat vzamem čas, da jih poslušam. Za zaključek smo zapeli pesem Glava, ramena, kolena … Otroci so se pri tem sprostili, malo razgibali in obenem utrjevali zunanje dele telesa.

Naslednji dan so skupine dobile nazaj svoje plakate. Z rdečim flomastrom so popravili, kar je napačno zapisano oz. kar je manjkalo. Vsaka skupina je dobila kontrolni list, ki jim je pomagal presoditi, kaj je prav in kaj ne. Kljub temu, da je bila dejavnost zahtevna, so bili skupinski izdelki dobro narejeni, saj so popravili in dopolnili, kar je manjkalo. Na koncu smo zapeli in zaplesali Boogie Woogie, se razvedrili, razgibali in še na zabaven način utrjevali znanje.

Naslednji dan sem predstavila Montessori material, ki sem ga izdelala sama. V škatli je tridelni material: slika, beseda in kontrolni list. Cilj je, da otrok k sliki priredi primeren zapis. Otroci so poiskali svoj par in ga postavili sliko in besedo na preprogo. Predstavitev poteka v tišini, velik poudarek je na tem, kako se rokuje z materialom in se samo, da se pravilno postavijo besede k sliki. Temu sledi uporaba kontrolnega lista, ki je sestavljen iz slike in besede obenem. Otroci priredijo kontrolni list in ugotovijo ali so pravilno priredili. Če niso, to samostojno popravijo. Material sam daje povratno informacijo, zato so lahko samostojni. Uporabljajo ga lahko na preprogi, za mizo ali na tleh. Vzamejo jih lahko v času samostojnega dela, pri pouku in tudi v času PB. Za otroke, ki bi radi več in se zanimajo tudi za notranje dele telesa, sem pripravila material za izdelavo knjižice o človeških organih. Na naslovnico so napisali svoje ime, na naslednjih listih pa pobarvali en organ in zapisali, kateri organ je. Te liste smo speli in nastala je knjižica.

Po igri je sledila dejavnost v paru. Vsak par je imel kartonček z zapisanimi deli telesa. Sami so izbrali s kom bodo v paru, glede na to s kom menijo, da se bodo dobro učili in skupaj sta izbrala poljuben prostor, kjer se bosta učila (za mizo, na tleh, klopca) Nekdo izmed njiju najprej bere dele telesa iz kartončka, drugi jih kaže, potem pa vlogi zamenjata. S povratno informacijo sem dobila potrditev, da jim je bila dejavnost zelo všeč. Radi so povedali, kje so si poiskali prostor in kaj so se drug od drugega novega naučili, npr. „Lukas se je od mene naučil, kaj je zapestje, jaz pa od njega, kaj je komolec. En par je poročal, da mu ni bilo všeč, da je njegov sošolec delal smešnice, ko pa bi se on rad učil. Otroci sami so prišli do ugotovitve, da je bila dejavnost zabavna in da ni bilo potrebno se zabavati drugače.

Po vseh teh dejavnosti, ki so spodbujale delavnost in dobro komunikacijo, so urili tudi zunanje dele človeškega telesa. Sledili so dokazi o znanju. Samostojno so v zvezek narisali in napisali dele telesa, ter jih povezali s puščico. Povratno informacijo učencu vedno dajem ustno, izjemoma pisno (npr. 2x letno), in na tak način, da pobarva krogce v razpredelnici, ki jo ima zalepljeno v zvezku. S kašno barvo bo učenec pobarval „lučko“ je odvisno od tega, kako se je učil oz. kaj zna. Skupaj z učencem presodiva s kakšno barvo naj pobarva lučko ali pa mu kar sama povem.

Tukaj imamo primer učenke, ki je imela že dobre temelje in je hitro osvojila še nove izraze. Dosegla je najvišji nivo znanja. Največ veselja pa meni prinesejo otroci, ki sprva nimajo vseh zelenih lučk in prihajajo k meni z željo, da dokažejo, da sedaj pa znajo vse. V tem sklopu so mi na primer rekli: „Učiteljica, jaz vem, kaj je peta, ali me lahko vprašaš za zeleno lučko.“ Ena deklica me je neprestano gnjavila rekoč, da se je naučila, kako poskrbi za svoje zdravje, a ni znala dovolj. Prisluhnila sem ji vsaj sedemkrat, in šele osmič je dokazala, da res razume in da zna povedati. Ves čas je mislila, da že vse zna, ko pa je dobila povratno informacijo, je vedela, česa še ne zna in kaj se mora naučiti, da bo uspešna. Poskušala je znova in znova in ji je uspelo. Sedaj so samo trije učenci, od sedemindvajsetih, ki niso dosegli najvišjega nivoja znanja.

PRIPONKA: 

Merila in pripomočki

Kristina KRITERIJI USPEŠNOSTI LUM