FORMATIVNOFormativno spremljanje znanja

O formativni pedagogiki

• Formativna pedagogika je način življenja, mišljenja in delovanja. Je več kot uporaba le te v šoli. Je zaupanje, priložnost za napredek in razvoj posameznika z namenom doseganja vseh potencialov posameznika in izražanja le teh kot prispevek in dodano vrednost svetu.
• Formativna pedagogika je brez forme in je skupna kreacija poti (forme). Je filozofija, ki iz pouka vodenega s strani učitelja (tako imenovane frontalne razlage) in pouka osredinjenega na učenca prehaja na učenje vodeno in kreirano od učenca in učitelja skupaj.  Je soustvarjanje, ne le znotraj predpisanega učnega načrta, temveč skupna kreacija le tega za boljše življenje zdaj in v prihodnje.

• Formativno spremljanje procesa učenja opredelimo kot pedagoški dialog za soglasno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim bolj korektna. (Komljanc, N., 2004: Vrednost povratne informacije v procesu ocenjevanja. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Ljubljana.)

• Formativno spremljanje znanja je PROCES za izboljšanje učenja, ni orodje, ni vrsta ocenjevanja.
• Spremljanje je formativno, ko je povratna informacija v obliki nasveta za izboljšanje znanja, ne za analizo napak v preteklosti ali celo sodba v obliki ocene (D. Wiliam: Embedded formative assessment.)
• Formativno spremljanje uporabljajo v številnih državah. V Sloveniji ga intenzivneje uporabljamo, razvijamo in odkrivamo zadnjih dvajset let. Je del procesa Vidnega učenja (Visible learning).

• Učenec dobi kontrolo in nadzor nad učenjem (ne pa, da učitelj povečuje kontrolo in nadzor). Merila omogočajo učencu nadzor nad učenjem.
• Učenec je vključen v proces samoregulacije učenja.
• Posamezni elementi formativnega spremljanja (diagnostika predznanja, načrtovanje ciljev, učenja, zbiranje dokazov, oblikovanje meril, samoevalvacija) so med seboj povezani v smiselno celoto. Če pišemo izdelek ali preverjanje, ga vrnemo s kakovostno povratno informacijo, ki ni v obliki, da omogoča primerjavo med učenci (točke, odstotki, ocene). Ko vrnjemo izdelek poskrbimo za intervencijo, ki posamezniku omogoča, da izboljša znanje.  Učenje in izkazovanje znanja se neprestano prepletata.
• Kakovostna povratna informacija je v obliki nasveta za izboljšanje znanja.

Prepoznavanje formativnega spremljanja znanja v razredu

• Učenci so samostojni, aktivni (delajo, razmišljajo, sprašujejo) in ne le pasivni poslušalci.
• Učenci v razredu delajo več kot učitelj.
• Učenci se zavedajo ciljev, znajo presoditi kaj znajo in česa ne ter razvijajo strategije samopomoči.
• Učiteljeva komunikacija je drugačna. Uporablja besedno zvezo pokazali mi boste namesto preverila bom. Namesto, da učitelj učencem ponuja odgovor in rešitev, jim postavlja dodatna vprašanja in jih usmerja v razmišljanje, dialog in iskanje rešitev.
• Vodenje procesa učenja je prepuščeno učencu. To ne pomeni, da se vsega nauči sam (da ni učiteljeve frontalne razlage ali dela na tablo). Gre za postopno uvajanje samokontrole in samoregulacije učenja.
• Učenec ima stalno možnost izkazati znanje in napredek (zbiranje dokazov o znanju).
• Učitelj in učenci uporabljajo povratno informacijo o znanju in napredku. Sodbe v obliki točk, ocen in  odstotkov opuščamo.

Formativno spremljanje znanja ni:

• birokratsko (v razredu in v zvezkih nalepljeni cilji in merila uspešnosti);
• povečevanje kontrole in nadzora učitelja ter zbirke testov in preverjanj;
• ni delno ocenjevanje (z znakci, odstotki, točkami), ker tudi ni v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju.

Še nekaj dejstev

• Formativno prinese 2 – 3x večji napredek pri učenju
• Ustrezna povratna informacija podvoji hitrost učenja
• Zmanjšuje razlike med fanti in dekleti in med učenci iz bolj ali manj spodbudnih okolij
• Ocena vpliva na ego, sproži čustveni odziv in ima le malo vpliva na trud in dosežke
• Ocena zaustavi proces učenja in ne prispeva k izboljšanju znanja. Na učenje ima celo negativen vpliv.

Povzeto po raziskavah iz knjige D. Wiliam: Embeded Formative Assessment

• Ocena ni kakovostna povratna informacija, ker učečemu ne pove kaj, kje in kako lahko napreduje (N. Komljanc).

Spletna stran je nastala z namenom širjenja dobre prakse, ki sem jo razvila v 15. letih dela na samoregulaciji učenja (inovacijski projekt Poti do kakovostnejšega/trajnejšega pouka/znanja) in formativnega spremljanja (razvojno-aplikativni projekt Razvoj didaktike ocenjevanja znanja, ZRSŠ ter Erasmusplus projekta Mednarodnost kot priložnost za razvoj šole za življenje).

Ob lastnem raziskovanju in delu s posameznimi učitelji ter šolami stran dopolnjujem in nadgrajujem z idejami za izvajanje formativnega spremljanja v razredu.